V ponedeljek je bila pozitivna petina vseh opravljenih PCR testov, kar je več kot v nedeljo, ko je bil delež 16,2-odstoten. Tudi sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je v primerjavi z nedeljo povišalo za 14. Je pa v primerjavi s ponedeljkom hospitaliziranih 11 covidnih bolnikov manj, sedem manj se jih zdravi na intenzivni negi. V ponedeljek je žal umrlo 15 bolnikov, kar je devet bolnikov več kot dan prej. V ponedeljek so v domačo oskrbo odpustili 61 covidnih bolnikov, na novo pa sprejeli 65.
Med občinami po število novopotrjenih primerov okužb izstopajo Nova Gorica, kjer so v ponedeljek potrdili 42 okužb, Šempter-Vrtojba (11), Ajdovščina (10), Koper (34), Divača (14), Sežana (16), Kranj (32), Škofja Loka (14), Celje (77), Šentjur (19), Žalec (30), Novo mesto (22), ter Ljubljana s 136 in Maribor z 59 potrjenimi okužbami.
Najmanjše sedemdnevno povprečje okužb beležijo v Posavju, Pomurju in na Gorenjskem. Višje povprečje od državnega pa imajo v goriški, savinjski, obalno-kraški, osrednjeslovenski, koroški, primorsko-notranjski regiji.
Hojs: Policija iz države lahko izpusti tudi osebe, ki so pripravljene plačati globo
V zvezi z vprašanji, povezanimi z odlokom o prehajanju meje, je notranji minister Aleš Hojs pojasnil, da se ljudi fizično ne da zapreti v državo. Policija ima navodila, da če oseba ni ena od izjem in želi vseeno zapustiti državo, lahko plača globo in državo zapusti, je dodal.
Hojs je pojasnil, da je pri prehajanju meje od presoje policista odvisno, »ali izigravate odlok ali imate enega od utemeljenih razlogov«. Pojasnil je, da lahko policist osebi v primeru, da ne gre za izjemo, zgolj napiše kazen in jo spusti naprej. »Policija ima navodila, da v kolikor nekdo vseeno želi zapustiti državo, plača globo in jo zapusti,« je pojasnil. »Fizično pa se ljudi ne da zapreti v državo,« je poudaril.
Po zakonu o nalezljivih boleznih lahko posameznika doleti globa v višini od 400 evrov dalje.
Po vložitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oz. zakonitosti odloka o prehajanju meje je Hojs danes zagotovil, da so odlok pripravili v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih, ki omogoča možnost omejitve gibanja. »Sam ocenjujem, da je omejitev gibanja v tem, da ni dovoljeno zapuščati države, povsem ustrezna,« je dodal. Zagotovil je še, da bodo sledili odločitvi ustavnega sodišča, če bo to odločilo, da odlok ni v skladu z ustavo.
Na ministrstvu so sicer pojasnili, da so za osebe s prebivališčem v Sloveniji prepovedana potovanja v države oziroma administrativne enote držav na rdečem seznamu, razen za izjeme. Med te spadata dve splošni – prebolevniki in cepljeni, pa tudi vse posebne izjeme, med njimi tisti, ki izvajajo mednarodni transport, prevoz blaga in oseb, ki so v tranzitu, dnevni šolarji in čezmejni dnevni delovni migranti. Osebe morajo ob izstopu iz države predložiti enaka dokazila, kot jih odlok zahteva ob vstopu v državo. Potrebujejo torej dokazilo, da so upravičene do izjeme oziroma druga dokazila.
Med posebnimi izjemami je navedena izjema še za osebo, ki mejo prehaja iz nujnih razlogov, vezanih na odpravo neposredne nevarnosti za zdravje ali življenje. Pri tem mora biti nujnost izkazana z odpravo neposredne nevarnosti za zdravje ali življenje. V to med drugim sodi neodložljiva zdravniška storitev, brez katere bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje osebe. Pri tej izjemi mora oseba tudi pri izstopu predložiti negativni rezultat PCR ali hitrega testa.
Tujcu, ki v zadostni meri izkaže, da je njegovo trenutno prebivališče v tujini, je omogočeno, da odide domov v tujino. Ob tem poudarjajo, da to ne pomeni, da lahko za čas zaprtja države do 12. aprila prosto prehaja mejo, so še opozorili na MNZ.
»Delo na daljavo je učinkovit ukrep«
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je na današnji tiskovni konferenci povedala, da razumejo nezadovoljstvo med ljudmi zaradi novega zapiranja javnega življenja, ki pa je ob vse slabši epidemiološki situaciji nujno. Ob tem je poudarila, da so na ministrstvu ob ključnih ukrepih čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa podaljšali tudi nekatere druge ukrepe.
Tako je vlada do konca junija med drugim podaljšala ukrepa nadomestila plače zaradi odrejene karantene ter nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva in ustavitve javnega prevoza. Po njenih besedah pomembnost teh ukrepov potrjuje tudi dosedanja praksa njihovega koriščenja. Ukrep delno povrnjenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile je namreč koristilo več kot 3600 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov, je dejala.
Po mnenju Ribičeve bomo uspešni le, če vsi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, v kar največji meri upoštevamo pobudo o izvajanju dela na daljavo. Pojasnila je, da so obveščanje za delodajalce bistveno poenostavili, in spomnila, da lahko ta ukrep sprejmejo enostransko. Ob tem je podarila, da se je delo na daljavo že v prvem valu izkazalo kot učinkovit ukrep, ki je omogočil hitrejšo zajezitev epidemije. Dodala je, da je od letošnjega januarja do konca marca delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77.000 delavcev.
Tudi Ajda Cuderman, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je delodajalce pozvala, da v čim večji možni meri organizirajo delo od doma, potrošnike pa, da koristijo zgolj tiste storitve, ki jih nujno potrebujejo. Opozorila je na nujnost zagotovitve minimalnega možnega stika s potrošniki in sledenje vseh higienskih priporočil ministrstva za zdravje in NIJZ ter na omejitev števila oseb v prostorih.
Na očitek Obrtno-podjetniške zbornice o neenakopravni obravnavi velikih in malih gospodarskih subjektov, pa je odgovorila, da so ukrepe sprejeli na pobudo zdravstvene stroke in NIJZ. »Žal je v manjših storitvenih podjetjih več stika s potrošniki. Industrija pa že zdaj strogo upošteva vse ukrepe in beleži majhno stopnjo okuženosti,« je dejala Cudermanova, ki verjame, da se bo slika zaradi zaprtja izboljšala in da nas kmalu čaka večje sproščanje.
GZS: Stroki ne oporekamo, zdravje je na 1. mestu
Mitja Gorenšček, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je povedal, da so v gospodarstvu upali na spomladansko sproščanje. »Ker pa se zavedamo, da je varnost in zdravje ljudi na prvem mestu, stroki ne oporekamo in se bomo novim ukrepom maksimalno prilagodili,« je dejal.
Po njegovi oceni industrija ni pretirano prizadeta, največji problem je, kako zagotoviti zadostno število ljudi na delovnih mestih. Večji problem vidi v trgovini, kjer se med drugim ponovno zapirajo tekstilne in obutvene dejavnosti, pa tudi v storitvenem sektorju, kjer bodo morali vrata znova zapreti frizerski in kozmetični saloni. Ob tem je opozoril, da so razmere najslabše v gostinstvu, turizmu in industriji srečanj, kjer še vedno ne morejo poslovati, zato v GZS pričakujejo, da se bo tudi za te dejavnosti našlo rešitve v naslednjem, že devetem protikoronskem svežnju ukrepov. »Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest,« je poudaril.
Gorenšček je povedal, da so v zbornici apelirali na podjetja, naj zaposleni v čim večji meri opravljajo svoje delo na daljavo, in da naj, tako kot v javnem sektorju, ostane na delovnih mestih največ 20 odstotkov zaposlenih. Tam, kjer to ni možno, predvsem v proizvodnji, pa naj se strogo držijo vseh zdravstvenih priporočil. Na državo pa v GZS apelirajo, da pospeši cepljenje.
