Po podatkih vlade se je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb na dan povzpelo na 996. V bolnišnicah se zdravi 500 covidnih bolnikov, od tega 111 na enotah intenzivne terapije, v državi pa imamo s koronavirusom 13.031 aktivno okuženih ljudi.

Država je po večini obarvana v oranžno barvo, posavska je rumena, Koroška, goriška in obalno-kraška regija so rdeče. Po okužbah najbolj izstopajo Celje (74), Šentjur (21), Kranj (38), Domžale (26), Kamnik (43), Litija (25) Ivančna Gorica (23), Koper (61), Sežana (24), Nova Gorica (53), Novo mesto (30), Ljubljana (183) in Maribor (49).

Število okužb v hudem porastu

Kot je poudarila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je tako v svetu kot v Evropi viden porast števila primerov. V svetu so doslej zabeležili že več kot 123 milijonov okužb s koronavirusom in 2.721.885 smrti. V rdeče se vse bolj barvata Severna Amerika in Evropa. Samo na področju Evropske unije je bilo do 31. decembra preko 26 milijonov pozitivnih primerov in več kot 600.000 smrti, večina držav pa beleži porast okužb.

»Številke za včerajšnji dan so v Sloveniji v hudem porastu,« je opozorila Čakš Jagrova in razkrila, da štirinajstdnevna incidenca v Sloveniji zdaj znaša že 617. »Večinoma gre za lokalni vir, nekaj je tudi uvoženih primerov. Neupoštevanje varnostne razdalje in druženja so povzročila znotraj države precejšen porast,« je dejala.

Med dnevno opravljenimi testi se trend navzgor sicer kaže že nekaj dni, v zadnjih dveh pa je ta rast izrazita. Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ je zaskrbljujoče, da se ljudje vedno manj trudijo izkazati podatek, kje so se lahko okužili, zato največkrat navajajo le neznan vir okužbe. »Sodelovanje z ljudmi je okrnjeno, zato je tudi anketiranje dokaj prazno, saj je izjemno težko dobiti podatek, kaj se dogaja v družbi.«

Že nekaj časa se nakazuje, da število potrjenih primerov pada v najstarejših starostnih skupinah, izrazito pa raste v delovni populaciji med 35 in 44 let in, kar je po mnenju Čakš Jagrove zaskrbljujoče, nad 54 let. Do porasta okužb je prav tako prišlo med otroci in mladostniki. Po drugi strani je vzpodbudno, da je delež novih okužb in smrti minimalen med oskrbovanci v domovih za starejše občane, za kar pa je najbolj zaslužen visok odstotek precepljenosti v tej starostni skupini.

Pri cepljenju najuspešnejši v posavski regiji

Do včeraj je bilo s prvim odmerkom cepiva sicer cepljenih 239,889 oseb, z drugim pa 112.553. Vseh izvedenih cepljenj je bilo 352.422. Od tega je bilo z enim odmerkom cepljenih 13,6 odstotkov žensk in 9,3 odstotka moških, z drugim odmerkom pa 6,9 odstotka žensk in štirje odstotki moških.

»Glavna težava so še vedno omejene številke cepiva, a število nabavljenih cepiv z vsakim mesecem narašča. Skupaj smo do sedaj prejeli nekaj več kot 400.000 odmerkov. V aprilu predvidevamo 350.000 novih odmerkov cepiva, večina proizvajalcev Pfizer in AstraZeneca,« pa je sporočila nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek.

Kot je dejala, se na cepljenje še vedno prijavljajo starejši od 80 let, kjer se odstotek precepljenosti približuje 60 odstotkom. V veliki meri je pocepljena tudi starostna skupina med 75 in 79 let (50 odstotkov), začenja pa se cepljenje v starosti skupini med 70 in 74 let. »Načrtujemo, da bodo cepilni centri ta teden zaključili s cepljenjem v starostni skupini 75 do 79 let, v določeni meri pa bo pocepljena tudi skupina med 70 do 75 let,« je napovedala Grgič Vitkova. Po regijah se sicer pocepljenost v povprečju giblje okoli enajstih odstotkov, najvišja je v posavski regiji, kjer je že 17-odstotna.

Kar se tiče neželenih učinkov cepiv – skupno število prijav pri cepivu Pfizer je bilo ob 246.368 opravljenih cepljenj do sedaj 2.252. Za cepivo Moderne je bilo ob 20.443 odmerkih 39 neželenih učinkov, za cepivo AstraZeneca, s katerim se je cepilo 75.606 oseb, pa je bilo prijavljenih neželenih učinkov 1069. Najpogostejši neželeni učinek ostajajo splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, sledijo težave z živčevjem. Resnih neželenih učinkov zaradi cepiv je bilo do 28. marca v Sloveniji 36.

Grgič Vitkova je ob koncu komentirala tudi trenutni potek cepljenja in nekatere nepravilnosti, do katerih je doslej prišlo pri cepljenju. »Cepilni centri so dobivali ves čas navodilo, katera starostna skupina je na vrsti za cepljenje. Upam, da je bilo dogodkov, ko so bili cepljeni tudi tisti, ki niso bili na vrsti, čim manj. Mogoče je do tega prišlo zaradi tega, ker je cepivo ostajalo zaradi odpovedi cepljenja. Je bilo pa zelo jasno dorečeno, za katero cepivo lahko centri naročajo paciente.«

Na novinarska konferenci o aktualnem stanju glede epidemije covid-19 so sodelovali Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, škof evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji Leon Novak, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager in nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek.