Začetki industrijskih montažnih hiš so se pri nas zgodili pred več kot sedemdesetimi leti, a pravi razmah takšnih objektov je prišel kakšnih dvajset let pozneje. Množično se je panelne montažne hiše začelo graditi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in te hiše so danes stare okrog petdeset let. Zgolj ugibamo lahko, koliko jih še stoji, a številka najverjetneje ni majhna. Hiše so bile izdelane kakovostno, večina je bila v tem času stalno naseljenih, redno vzdrževanih in verjetno tudi delno adaptiranih. Montažni objekti ohranjajo ceno prav tako kot zidane hiše, kar lahko sklepamo že iz pregleda nepremičninskih oglasov, kjer se petdeset let stare montažne hiše prodaja s podobnimi cenami in v primerljivem stanju kot klasično grajene objekte.
Glavna nevarnost je vlaga
Obnova montažnega objekta ima nekaj specifičnih točk, povezanih s tipom gradnje. Ker so montažne konstrukcije bolj občutljive za vlago, je njen morebiten vdor prva stvar, na katero moramo biti pozorni, predvsem če je bil objekt dalj časa prazen. Opozorilni znaki so hitro vidni – poškodovana streha, plesen na fasadi, mokra fasada, plesnive notranje stene. Več mesecev ali let trajajoče zamakanje je lahko za montažno gradnjo usodno, obseg težav pa se bo nedvomno razkril ob demontaži oziroma odpiranju notranjih sten. V primeru zamakanja je bistveno, da rešimo izvor vlage, z demontažno sten in tal pa razgalimo konstrukcijo hiše in jo temeljito osušimo. Če je les že napaden z glivami in plesnijo, se poškodovane elemente odstrani in zamenja z novimi. Zaradi resnih težav, ki jih lahko prinese vlaga v notranjih prostorih, večkrat poudarjamo, da v primeru pojava plesni ni dovolj zgolj sanacija sten s kemičnimi sredstvi. Problem bo ostal, dokler ne poiščemo vzroka za vstop vlage in ga saniramo.
Stavbno pohištvo, streha, fasada – največji stroški
Pri obnovi starejšega objekta največji del investicije pade na energetsko sanacijo, menjavo ostrešja in kritine, stavbnega pohištva in sanacijo fasade. Bistvenih razlik v primerjavi s klasično gradnjo v tem delu ni. Večino del opravijo obrtniki, potrebnih je tudi kar nekaj orodja in strojev, strošek je postavitev gradbenih odrov in drugi material. Glede na stanje objekta se lahko nekaterim posegom izognemo ali jih preložimo na kasnejši čas. Za doseganje energijske učinkovitosti je smiselno takoj zamenjati okna, saj bo kasneje na naseljenem objektu to precej moteče. Čeprav igra v energetskem smislu na novo izoliran plašč objekta veliko vlogo, lahko izdelavo fasade zaradi optimizacije stroškov zamaknemo v drugo fazo. Če sta ostrešje in kritina v dobrem stanju, zanju velja enako. Menjave kritine se moramo lotiti nemudoma, če je na objektu nameščena azbestna. Zaradi starosti se ta nedvomno lušči in v naše neposredno okolje sprošča azbest. Strošek menjave je lahko precej visok, saj je zaradi rakotvornosti azbesta potrebnih kar nekaj zaščitnih ukrepov. Azbestno kritino se najpogosteje nadomesti z lahkimi kovinskimi kritinami, ki z nizko težo ne obremenjujejo objekta, prekrivanje je hitro, cenovni razpon pa širok. Opozorilo glede azbesta velja tudi za fasado – na številnih montažnih objektih se je v preteklosti namreč uporabljalo azbestne fasadne plošče. Tudi te moramo odstranjevati posebno skrbno – pred delom jih navlažimo, odstranjujemo jih brez rezanja in žaganja, ovijemo jih v folijo, po delu kot azbestni odpadek odstranimo tudi oblačila.
Manj rušenja, več suhega dela
Obnova notranjosti montažnih hiš je manj zahtevna kot delo na zidanih objektih. Pokažejo se prednosti suhomontažne gradnje, ki omogoča hitro in čisto delo. Obnove se investitorji pogosto lotijo sami, saj je tehnike suhomontažne gradnje lahko osvojiti, je pa treba imeti na razpolago precej časa. Za demontažo sten ne potrebujemo udarnega kladiva, temveč jih lahko odstranjujemo z enostavnim ročnim orodjem. Keramične ploščice odstranimo skupaj z mavčno-kartonskimi ploščami, na katere so pritrjene. Pri sanaciji v bistvu odpremo vse obstoječe stene, kar nam omogoči preverjanje stanja v notranjosti sten, predvsem glede vlage ter vodovodne in električne napeljave. Slednjo je smiselno z vidika varnosti v celoti zamenjati s takšno, ki bo ustrezala sodobnim potrebam in varnostnim standardom. Za menjavo električne napeljave obvezno pooblastite usposobljenega elektrikarja, prav tako je za nekatere specifične naloge smiselna pomoč obrtnikov. Tudi pri delu v lastni režiji se na pomoč pokliče elektrikarje in vodovodarje, mojstrom se prepusti tudi zahtevnejše zapiranje sten s suhomontažnimi ploščami, nenazadnje jim lahko prepustimo tudi mukotrpno brušenje in kitanje sten, da nam preostane le še miren zaključek sanacije z beljenjem.
