Napisali smo sicer v prihodnjiku, vendar je zanje to praktično že preteklik, kajti prehod na višje standarde energijske učinkovitosti so montažerji že izvedli in bo edina večja sprememba, da bodo praktično vse hiše izdelovali v pasivni kategoriji.
Skoraj brez
Od leta 2018 bodo pasivni gradnji morali slediti vsi novi objekti v javnem sektorju, z letom 2020 pa bo skoraj ničenergijska gradnja obveza vseh novogradenj. Skoraj ničenergijska stavba po tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini, skratka, skoraj pasivna hiša. Osnovno načelo pasivne hiše je odlično toplotno izolirati ovoj zgradbe in s tem tako poleti kot pozimi ohranjati stalno prostorsko temperaturo brez dodatnega ogrevanja oziroma hlajenja.
Desetkrat nižji stroški za ogrevanje
S pasivno zgrajeno hišo bo mogoče porabo kuriv zmanjšati tudi za 80 ali celo 90 odstotkov v primerjavi s klasično grajeno hišo. Tako klasično grajena hiša na leto porabi okoli 200 kWh/m², kar pomeni okoli 20 l olja na kvadratni meter površine. Energijsko varčna hiša dosega porabo od 45 do 60 kWh/m², nizkoenergijska 45, pasivna hiša pa le 15 ali 1,5 l kurilnega olja na kvadratni meter površine (ali 1,6 litra zemeljskega plina ali 2,4 litra utekočinjenega naftnega plina), in to na leto. Kaj to pomeni v praksi? Lahko govorimo, da bo morala biti toplotna prehodnost U vseh gradbenih elementov pod 0,15 W/(m²K), izvedba bo morala biti brez toplotnih mostov in sam objekt bo moral zagotavljati zrakotesnost, ki bo morala biti nadzorovana s tlačnim preizkusom po DIN EN 13829. Kaj pa stavbno pohištvo? Zasteklitve bodo morale dosegati Uw pod 0,8 W/(m²K), okenski okvirji pa Uf-vrednost pod 0,8 W/(m² K) po DIN EN 10077, se pravi troslojna zasteklitev s plinom in primernimi distančniki. Prav tako bo nujna čim boljša izraba elektrike v gospodinjstvu, se pravi gospodinjski aparati najvišjega razreda, seveda pa bodo v objektih morali delovati tudi učinkoviti rekuperacijski prezračevalni sistemi.
Korak pred drugimi
Proizvajalci montažnih hiš se na to pripravljajo že nekaj let in lahko rečemo, da so korak pred klasično gradnjo. Inštalacijske ravni so montažerji začeli uvajati že pred več kot desetimi leti, saj so ugotovili, kako pomembno je, da so preboji čim manjši in da sloj izolacije ni nikjer prekinjen. To je le ena podrobnost, ki jo danes lahko vidite praktično v vseh montažnih objektih. Ob vsem tem pa je zanimivo še nekaj. Klasično energijsko varčno stavbo je razmeroma lahko spremeniti v skoraj ničenergijsko, saj so osnove za to vgrajene v večino hiš, zgrajenih najmanj v zadnjih petih letih.
Tradicija in industrija
Slovenija je zaradi lesne zaloge idealna dežela za razvoj proizvodnje montažnih hiš, imamo tradicijo, problem pa je deloma le v tem, da sama lesna industrija ni dovolj razvita oziroma je skoraj propadla in so v najtežjih časih kolikor toliko solidno preživeli le proizvajalci montažnih hiš, ki jih je v Sloveniji razmeroma veliko, in to dokaj dobrih. Marles in Jelovica kot najstarejša proizvajalca montažnih hiš tudi po zaslugi zelo dobre konkurence v Sloveniji dosegata uspehe. Dejstvo je, da gradnjo montažnih hiš narekujejo tudi zaostreni okoljski standardi. Glavni konstrukcijski material montažnih hiš je les, ki je najpomembnejši obnovljivi gradbeni material. Za pridobivanje lesa kot gradbenega materiala je potreben energijski vložek 750 MJ/m3, za pridobivanje jekla kot gradbenega materiala pa kar 266.000 MJ/m3 in za proizvodnjo aluminija celo 1.100.000 MJ/m3.
Domovinska pravica
Gradnja iz lesa ima domovinsko pravico v Sloveniji že stoletja in še kako smo ponosni na različne stare lesene objekte, kot so kašče, kozolci in različni podi. V bistvu je vse to znanje potem vgrajeno in skrito v stenah montažne gradnje. Dejstvo je, da je v Sloveniji trenutno vse večje povpraševanje po stanovanjskih enotah. Reševanje te problematike s klasično gradnjo zahteva čas, če pa bi se država ob sodelovanju občin in proizvajalcev montažnih hiš odločila za zmanjšanje te problematike, bi to lahko storili skoraj čez noč. Kajti tudi to je prednost montažne gradnje – da od začetka postavljanja do vselitve preteče vsega nekaj mesecev.
