Leto dni od začetka zdravstvene krize je tudi leto dni nove slovenske vlade in njene ekonomske politike spopadanja s posledicami krize. To je običajen čas za dajanje prvih ocen o uspešnosti politike vlade in opozicije kot tudi neodvisnih opazovalcev. Praviloma se za oceno izberejo makroekonomski in strukturni pokazatelji. To so gibanje BDP, stopnja brezposelnosti, število stečajev v gospodarstvu, stopnja zadolženosti države in fiskalni primanjkljaj. Pri tem je pomembno, da ocene temeljijo na čim bolj objektiviziranih informacijah ter na podlagi ustreznih evropsko primerljivih podatkov. To pomeni, da se obseg ekonomske pomoči in njena struktura ne moreta meriti samo s kazalniki v odnosu na domači BDP, ampak se mora njihov »učinek« vrednotiti tudi glede na primerljive relativne kazalce v drugih državah evrskega območja in celotne Evropske unije. Pomembno je primerjati, koliko enota fiskalnega primanjkljaja prispeva k enoti spremembe BDP, ali je uradno število brezposelnih enako dejanskemu številu brezposelnih in kako se je dejansko financiralo veliko dodatno javno zadolževanje s stališča stabilnosti premoženjske bilance države.
Vladna stran poizkuša predočiti pozitivne rezultate in poudarja predvsem manjši padec BDP od pričakovanega, majhen porast registrirane stopnje brezposelnosti in niz...
