Skupščina Republike Srbske (RS) je v sredo sprejela sklepe, v katerih zahteva, da se ukine Urad visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino. Trije konstitutivni narodi bi morali, tako skupščina RS, sami reševati medsebojne probleme. Če pri tem ne bi bili uspešni, bi bilo treba razpustiti BiH.
Skupščina je vladi RS naložila, da ustanovi mednarodno skupino pravnikov, ki bi pripravila tožbe proti dosedanjim visokim predstavnikom za BiH, ker so, kot piše v sklepih, kršili daytonski sporazum iz leta 1995. RS pa ne bo pristala na novega visokega predstavnika, če o kandidatih ne bo posvetovanja z RS in Federacijo BiH. Če se ti sklepi ne bodo uresničili, je predsednik predsedstva BiH in voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik zagrozil z referendumom o statusu RS.
Opozicija iz nekdaj Karadžićeve SDS, ki se ideološko ne razlikuje od Dodikovih socialdemokratov, ga je obtožila, da slepi narod. S to ugotovitvijo so njeni poslanci zapustili sejo skupščine pred glasovanjem o omenjenih sklepih. Vsekakor skupščina RS in referendum v RS ne moreta odločati ne o visokem predstavniku ne o statusu RS.
Politični analitik in urednik ugledne banjaluške spletne strani Buka Aleksandar Trifunović prav tako meni, da gre za demagogijo: »V zadnjih 15 letih, odkar je Milorad Dodik absolutni gospodar RS, je več kot 30-krat napovedoval odcepitev RS od BiH in referendum o tem.«
Dva kandidata za novega visokega predstavnika
Sklepe skupščine RS je treba razumeti tudi iz tega zornega kota, da bo čez nekaj tednov imenovan novi visoki predstavnik za BiH. Že zelo dolgo je na tem položaju Koroški Slovenec Valentin Inzko. »Inzko je bil v teh 12 letih zelo pogosto gost na Dodikovem posestvu,« je za Dnevnik dejal Trifunović, »drugače kot njegovi predhodniki Inzko nima veliko moči in se tudi ni veliko vmešaval, predvsem zaradi razprtij glede Dodika med 55 državami, ki so članice Sveta za implementacijo miru. Dodik uspešno izkorišča to situacijo: kaže svojo moč in Inzku daje vedeti, kako zelo je nezaželen. A je dovolj pameten, da nikoli ne prekorači meje. Tako je sedanja situacija samo politična igrica, s katero si krepi priljubljenost med bosanskimi Srbi. Podobno je bilo, ko je Inzko zahteval, da se odstrani tabla z imenom Radovana Karadžića s študentskega doma na Palah. Tedaj je Dodik dejal, da je ne bo odstranil, na koncu pa je moral to storiti. Tako bo tudi zdaj: malo se bo upiral za dober vtis v javnosti, na koncu pa bo storil vse, da ne bi bilo sankcij zanj.«
»Odvračanje pozornosti« od problemov
Pred nekaj dnevi je Dodik, ki mu podpora med bosanskimi Srbi pada in je novembra izgubil volitve v Banjaluki, dejal: »Visoki predstavniki so vsa prejšnja leta počeli nezakonite stvari, ko so spreminjali daytonski sporazum, spreminjali ustavo BiH, ustave RS in Federacije BiH ter kršili človekove pravice.« Kot zdaj piše v sklepih Skupščine RS, se je zavzel za »dosledno spoštovanje daytonskega sporazuma, sicer se bomo mirno razšli«.
Eden vodilnih bošnjaških politikov iz SDA Denis Zvizić je Dodiku na twitterju takole odgovoril: »Urad visokega predstavnika (OHR), ki je ustavna kategorija, potrjena z aneksom 10 daytonskega sporazuma in resolucijami varnostnega sveta ZN, je glavni interpret daytonskega sporazuma. Dokler obstaja daytonski sporazum, obstaja OHR, razen če Svet za implementacijo ne določi drugače. Skratka, Dodik, ki zahteva varovanje Daytona, hoče Dayton demontirati.« Pred pravico bosanskih Srbov do samoodločbe ima prednost ozemeljska celovitost BiH. »Če pa bi kdo hotel samomorilsko razpustiti BiH, bi dosegel samo izbris RS. Pomisliti je treba na usodo Abhazije in Južne Osetije,« je dejal Zvizdić in početje Dodika ocenil za odvračanje pozornost od velikih gospodarskih problemov v RS in katastrofalnega odziva na pandemijo koronavirusa.
