Združene države so se odločile, da poskusijo z novo diplomatsko akcijo spodbuditi precej pešajoči mirovni proces s talibani. V afganistanski vladi pa je poteza naletela na precej buren odziv. Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Zalmaj Kalilzad je uradnemu Kabulu in talibanom v minulih dneh predložil osnutek mirovnega dogovora, ki med drugim predvideva soodločanje talibanov pri oblikovanju prehodne afganistanske vlade še pred naslednjimi rednimi volitvami in sprejemom nove ustave. Ker oblikovanje takšne vlade dejansko pomeni, da bi se s svojega položaja moral umakniti izvoljeni predsednik Ašraf Gani, v Kabulu nad ameriškim predlogom niso navdušeni.
Administracija Joeja Bidna se je za nov poskus spodbuditve mirovnega procesa odločila potem, ko je začela revizijo dogovora vlade Donalda Trumpa s talibani. Ta predvideva, da se bodo po začetem mirovnem procesu, ki ga je omogočil prav ta dogovor, ameriške sile iz Afganistana umaknile do 1. maja letos. Ker se ta datum naglo približuje in ker so v negotovosti glede naslednjih korakov Washingtona tudi njegovi zavezniki v Natu, je nov, osem strani dolg predlog mirovnega dogovora precej tvegan poskus Bele hiše, da še pred 1. majem doseže končni mirovni dogovor med afganistansko vlado in talibani.
Biden si sicer pušča odprta vrata, da ob tako pospešenem mirovnem procesu vztraja z vojaško prisotnostjo v Afganistanu tudi po 1. maju, če še ne bi postavili pike na i dogovoru. Po drugi strani pa ima tudi možnost, da ob zavrnitvi dogovora vseeno umakne preostalih 2500 vojakov.
Opomin iz Washingtona za Kabul
Potem ko je Washington stranem predstavil osnutek mirovnega predloga, je državni sekretar Antony Blinken afganistanskemu predsedniku Ganiju napisal še posebno pismo, v katerem ga je prosil, naj resno pretehta ponujene predloge Kalilzada. Pismo je bilo spisano v ostrem tonu in je sledilo prvim negativnim odzivom iz afganistanske vlade. Blinken je Ganija v pismu obvestil, da revizija Trumpovega dogovora še ni končana. Glede morebitnega umika ameriške vojske izpod Hindukuša pred 1. majem pa je bil diplomatsko enigmatičen, češ da so na mizi vse opcije – tudi umik, ki vladi v Kabulu ne ustreza. Hkrati je zatrdil, da ZDA ne želijo narekovati mirovnega dogovora Afganistancem, temveč da naj bi z njihovo pomočjo obe strani dobili priložnost doreči prihodnje temelje afganistanske ustave, oblikovanje vključujoče vlade vseh Afganistancev in pogoje za trajno prekinitev ognja.
Za selitev pogajanj v Turčijo
Iz pisma je tudi jasno razvidno, kako si nova vlada v Washingtonu predstavlja nadaljnji potek diplomatskega procesa. Talibani in afganistanska vlada naj bi pristali na trimesečno zmanjšanje nasilja, nad spoštovanjem premirja pa bi bdela posebna komisija. Mirovne pogovore afganistanske vlade in talibanov, ki v katarski Dohi potekajo od lanskega septembra, bi Bidnova vlada rada preselila v Turčijo. A ne zato, da bi se nadaljevali v nedogled, ampak da bi se na mirovni konferenci v Turčiji obe strani dogovorili glede končne verzije sporazuma. Še pred tem bi pod okriljem Združenih narodov sklicali posebno regionalno mednarodno konferenco Rusije, Kitajske, Pakistana, Irana in Indije, da bi te države uskladile stališča do mirovnega procesa. V njegov uspeh upajo tudi ameriški zavezniki v Natu, saj večino od 9500 mednarodnih vojakov za podporo afganistanski vojski sestavljajo kontingenti iz evropskega dela zavezništva.
