»Odnosi vlade z mediji so zelo napeti, pri čemer premier neposredno napada medije in posamezne novinarje, najpogosteje po twitterju,« piše v dokumentu, ki ga je pripravila služba parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).
V dokumentu na 33 straneh opisujejo predvsem dogajanje v Sloveniji v zadnjem letu. Na področju medijev izpostavljajo dolg seznam skrbi s področja svobode medijev in zaščite novinarjev, med drugim so zabeležili napade in grožnje, kampanje žaljenja, sodne postopke proti novinarjem in medijem ter politične in gospodarske pritiske v okviru blokiranja javnih sredstev. »Kar vodi v samocenzuro,« so dodali.
Objavili so tudi podrobno tabelo z napadi premierja in vladnih predstavnikov s sovražnim govorom, žalitvam in grožnjami novinarjem in medijem. »Tovrstno obnašanje ni običajno za voditelje evropskih demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava, temeljnih pravicah in spoštovanju evropskih vrednot,« še pišejo.
Opozorili so, da se od oseb na pomembnih vladnih položajih pričakuje, da bodo stremeli k združevanju ter da bodo spodbujali dialog in konsenz na vseh ravneh. Neposredne in osebne napade s strani ljudi na vodilnih položajih se lahko razume kot zlorabo oblasti, cilj pa je ustrahovanje in utišanje, pišejo.
Pod drobnogledom tudi financiranje slovenskih medijev iz krogov blizu Fidesza
Opozorili so tudi na politične vplive prek lastnikov medijev ter na financiranje slovenskih medijev iz krogov blizu madžarske stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana. V primeru Nova24 so zapisali, da so jo sprva financirali člani in podporniki SDS, preživela pa je zaradi madžarskih investicij. Pred investicijo je namreč v prvih letih naredila za več kot milijon evrov izgube, pojasnjujejo.
Pozornost v dokumentu so namenili še napadom vladnih predstavnikov na predstavnike pravosodja. Spomnili so tudi na menjave na vodilnih položajih, med drugim v policiji, vojski, statističnem uradu in obveščevalni agenciji. »To je bilo prvič, da je prišlo do takšnih odpovedi brez navajanja razloga,« so zapisali.
Glede dogajanja v Sloveniji so še opozorili na pritiske, s katerimi se soočajo nevladne organizacije, menjave v vodstvu muzejev in sodne postopke proti članom vlade. Dodali so tudi, da že od aprila lani redno potekajo protivladni protesti, čeprav udeležencem grozijo visoke globe.
Evropski parlament bo sicer v sredo v okviru marčnega plenarnega zasedanja opravil razpravo o ogrožanju svobode medijev na Madžarskem in Poljskem ter v Sloveniji. Najprej bosta na vrsti izjavi Sveta EU in Evropske komisije, nato pa bodo svoje mnenje povedali poslanci, med njimi tudi slovenski.
