Prva slovenska znamka je izšla na prvi dan slovenske samostojnosti, 26. junija 1991; slovenske znamke so nato do 1. januarja 1995, do razdružitve takratnega PTT podjetja Slovenije v Pošto in Telekom, izhajale sukcesivno, odtlej pa zaradi lažje organizacije v petih (ali šestih) letnih sklopih. Takšno skupinsko izhajanje med zbiralci ni najbolj priljubljeno, so se ga pa navadili. V petek, 12. marca, bo tako izšel letošnji drugi sklop slovenskih priložnostnih znamk, šest jih bo, izšle pa bodo tudi štiri razglednične dopisnice.
Znamke, ki predstavljajo rastlinstvo, floro, tradicionalno izhajajo vsako leto po štiri, od tega ena v obliki bloka z eno znamko. Lanskim motivom cvetočih dreves letos sledijo motivi samoniklih drevnin (SSKJ: drevnína – lesna masa nadzemnega dela drevesa; parkovna drevnina) iz rodu Viburnum, ki vključuje na stotine različnih vrst in sort. Na znamki z nominalo 1,22 evra je prikazana v Sloveniji samonikla dobrovita (V. lantana), ki se od podobne brogovite razlikuje po tem, da socvetje nima za brogovito značilnega venca jalovih cvetov. Druga znamka, nominala 1,37 evra, prikazuje samonikli nepravi lovor (V. tinus), samonikli zimzeleni grm, uporaben tudi v vrtnarstvu v sredozemskem podnebju. Tretja znamka, nominala 1,62 evra, prikazuje okrasno snežno kepo (V. opulus »Roseum«), nastalo z mutacijo navadne brogovite, ko so se v socvetju vsi rodni cvetovi spremenili v jalove, odtlej se razmnožuje z ukoreninjanjem vejic; kultivar Viburnum roseum je ena najpogostejših okrasnih vrtnih rastlin. Na bloku z eno znamko z nominalo 1,86 evra je prikazana omenjena brogovita (V. opulus), eden najlepših grmov v slovenski naravi, saj njena socvetja sestavlja zunanji venec večjih, snežno belih cvetov, osrednji del pa drobnejši rodni beli cvetki, iz katerih se razvijejo rdeče jagode. Znamke in blok je ilustriral in oblikoval Zlatko Drčar.
Deveta slovenska znamka z znakom Evropske mreže destinacij (EDEN) opozarja na vsestranskost turizma dobrega počutja na Dolenjskem. Ne samo področje zdravja in sprostitve, pomembna je tudi blagovna znamka Dobrote Dolenjske, ki je neposredno povezana z zidanicami in hrami, torej cvičkom. Znamko je ilustriral in oblikoval Matjaž Učakar.
Blok z eno znamko je posvečen prvemu slovenskemu izumitelju s patenti. Ivan Bajde (1855–1893) je pred stotimi leti izumil glasbeni inštrument, ki posnema citre, harfo in godala (gosli, violo, čelo). Novi inštrument je imel obliko ozkega harmonija z dvema klaviaturama in pedalom, Bajde je z njim nastopil na odru Mestnega doma (današnje Šentjakobsko gledališče). Blok so oblikovali v Villi creativi.
V petek bodo izšle tudi štiri razglednične dopisnice, ki opozarjajo na 250. obletnico prevoda Nouvega zákona Števana Küumiča, 70. obletnico ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije, 60-letnico bralne značke (sprva imenovane Prežihova) in 100. obletnico ustanovitve Turistovskega kluba Skala oziroma delovanja skalašev na Slovenskem.
