Iztoka Flisa iz Brestanice so konec leta 2015 na krškem sodišču oprostili obtožbe, da je dobro leto pred tem umoril lastnika znane gostilne v Dolenji vasi pri Krškem Vlada Pinteriča. Oproščen je bil tudi dveh goljufij, je pa šolani miner dobil leto zapora zaradi posesti predelane pištole, nabojev, petard in eksplozivnih naprav ter sestavin za izdelavo slednjih. V priporu je bil 375 dni in zdaj toži državo za 45.000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin, ki jih je trpel zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Državno odvetništvo na tako vsoto nikakor ne pristaja, češ da je s priporom odslužil enoletno zaporno kazen zaradi posedovanja orožja in ostalega.
V pravdi, ki poteka na ljubljanskem sodišču, je nazadnje sodnica Jadranka Juhant glede domnevnih duševnih bolečin zaslišala psihiatričnega izvedenca dr. Dragana Terziča. Razložil je, da je bil Flis v zaporu pri psihiatru štirikrat in vedno tudi dobil terapijo, potem pa je začel preglede odklanjati. Po odhodu na prostost tovrstne pomoči ni iskal. Flis odgovarja, da zato, ker bi bil v svojem okolju stigmatiziran. »Ni čutil potrebe po psihiatru oziroma ni imel tako izrazitih težav, da bi iskal pomoč. Ljudje v resnični stiski jo poiščejo, verjemite. Gredo vsaj k osebnemu zdravniku, da se izognejo stigmatizaciji,« je pojasnil izvedenec.
Brez pravih dokazov
Flisu so odvzeli prostost oktobra 2014, moril naj bi iz koristoljubja. Tri mesece pred tem so Pinteriča doma našli ustreljenega v glavo, z morilcem naj bi izginili tudi gostilničarjevi prihranki. Koliko, niso mogli ugotoviti. Flis je trdil, da z umorom nima nič. In tudi sodišče je na koncu ocenilo, da ni neposrednih obremenilnih dokazov niti sklenjenega kroga posrednih dokazov o krivdi, zato ga je v dvomu oprostilo. V predprostoru lokala so na tleh sicer našli mešane biološke sledi, v katerih naj bi bila po oceni forenzikov z veliko verjetnostjo tudi Flisova. A je sodišče ocenilo, da to ni povsem zanesljivo. Prav tako ni bilo dokazov, da so sledi nastale po odhodu zadnjih gostov v noči umora. Flis je bil v gostišču večkrat, nazadnje nekaj dni pred umorom. Sledi pa bi bile lahko tudi prinesene od zunaj. Zavarovali so jih namreč šele tretji dan ogleda, ko je kriminalistična preiskava že nekaj časa potekala. V stanovanjskem delu stavbe, kjer se je zgodil umor, pa niso našli ničesar, kar bi kazalo na obtoženega.
Gladovno stavkal
Zdaj trdi, da je zaradi pripora trpel številne posledice. Terzič je zaslišan pred sodnico Juhantovo razložil, da je prvih osem mesecev trpel blage duševne bolečine, ki so nato izzvenele. Kar zadeva tožnikove navedbe o nespečnosti, je pojasnil, da je ob prihodu za rešetke pričakovana. Človek se mora na nove razmere prilagoditi. »Šlo je za prilagoditveno motnjo, ki je potem izzvenela,« je izjavil. Po odhodu iz zapora pa je bila, kot mu je Flis sam povedal, nespečnost povezana predvsem z drugimi težavami, z iskanjem službe in podobnim.
Na vprašanje, ali ne dobi zaposlitve zaradi bivanja v zaporu, je izvedenec odgovoril, da je vzrokov lahko več. »Ima tudi zgodovino številnih kaznivih dejanj (kot je povedala pooblaščenka, premoženjske narave, op.p.), kar v njegovem okolju vedo,« je na enega od možnih vzrokov nakazal psihiater. Tožnika je zmotila tudi medijska odmevnost zadeve. Terzič je potrdil, da ga je jezila. Prizadelo ga je, ker ni vedel, kako vse to doživljajo njegovi domači in znanci. Izvedenca so tudi vprašali, ali je prizadetost povezana tudi z dvema gladovnima stavkama v zaporu. Odvrnil je, da sta bili gladovni stavki rezultat njegove jeze. Želel je doseči, da bi ga izpustili na prostost.
Po zaslišanju je sodnica za vrati, zaprtimi za javnost, še enkrat povprašala tožnika in državno odvetništvo, ali obstaja še kakšna možnost za poravnavo. Čez čas je sporočila, da do dogovora ni prišlo, potem pa dokazni postopek zaključila. Sprti strani zdaj čakata na pisno razsodbo.
