Ko je leta 2005 Rok Benkovič postal svetovni prvak na srednji skakalnici v Oberstdorfu, se je Anže Lanišek prav zaradi tega uspeha odločil za smučarske skoke. Šestnajst let pozneje je z osvojitvijo bronaste kolajne na isti skakalnici prišel do uspeha kariere. Benkovič ni bil le njegov vzornik, oba sta tudi iz istega kluba Mengeš in sta se kalila pod istim trenerjem Alešem Selakom.
»To sta bila moja najslabša skoka tukaj,« je po tekmovanju izstrelil 24-letni Anže Lanišek, ki se je s kolajno uvrstil v klub slovenskih skakalnih šampionov. Če je prišel do kolajne s skokoma, ki nista popolna, je to dokaz vrhunske pripravljenosti, ki jo je kazal že od prvega skoka na treningu. Ko je v finalu doskočil, je reprezentančne kolege, ki so ga čakali v izteku, spraševal, ali bo dovolj za medaljo. Vidno se je oddahnil, ko je ob njegovem priimku zasvetila številka dve.
Četrtih mest je imel vrh glave
»Seveda sem zadovoljen s kolajno, saj sem imel četrtih mest že vrh glave. Pred prvim skokom sem bil zelo živčen, pred drugim pa zelo sproščen. Morda celo malo preveč in je morda zato prišlo do napake. Sploh še nisem dojel, kaj sem dosegel. Ker me tukaj čaka še veliko pomembnih tekem, vtisov še nisem začel zbirati. Zdaj je čas za počitek in še ne za slavje,« je v soboto pozno zvečer razlagal Lanišek, ki prihaja iz Domžal, trenutno pa živi na Mlaki pri Kranju.
Da je ohranil zbranost za nove tekme, je izključil telefon, takoj ko se je na hitro pogovoril z družino, pri čemer so mamo oblile solze sreče, sinom Ianom Lukom in ženo Nastjo ter klubskim trenerjem Selakom. »Prve tri kolajne Slovenije so nas sprostile. Ker so jih osvojile ženske, je bilo malo pritiska, a moški še nismo imeli toliko tekem. Zdaj lahko tudi mi sproščeno nadaljujemo,« je bil zgovoren Lanišek.
Laniškov uspeh kariere se sovpada s tem, da je dozorel kot osebnost in kot tekmovalec. Potem ko je pri 15 letih zmagal na olimpijskih dnevih mladih, je doživljal vzpone in padce, na katere je reagiral preveč čustveno. Njegova rast je bila postopna, največ se je naučil iz svojih napak. Bolj ko je postajal umirjen, boljši so bili njegovi dosežki. V letošnji sezoni se je dokončno zasidral med svetovnimi asi skokov.
»Veliko stvari se mi je dogajalo. Nisem vedel, zakaj se ne prebijem na stopničke. Lani mi je končno uspelo. Vsi neuspehi so bili življenjska lekcija in so me porinili naprej. Zame motivacija niso le rezultati, ampak iščem popolnost skoka, ker me le to pripelje do uspeha,« je je bil odkrit Lanišek.
Lanišek za 90 centimetrov premagal Graneruda
Svetovni prvak je postal Poljak Piotr Žylaki podprvak pa domačin iz Oberstdorfa Karl Geiger, ki mu je uspela velika vrnitev. Potem ko je postal svetovni prvak v poletih v Planici, je po drugem mestu na novoletni turneji padel v krizo, saj se občasno ni uvrščal niti v finale, a v pravem trenutku dvignil formo. Vladar letošnje zime Halvor Egnar Granerud (11 zmag) je kot veliki osmoljenec končal na četrtem mestu (po prvi seriji 16.), saj je bila vloga favorita prevelika in je skakal na silo. Potem ko so se v svetovnem pokalu številne tesne tekme končale v korist Graneruda, je boj z Laniškom za bron izgubil za 1,8 točke (v dolžini za 90 centimetrov).
