Skladno z napovedmi je Iran včeraj ob polnoči zamrznil izpolnjevanje dodatnega protokola Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). S tem je mednarodnim inšpektorjem onemogočil nenapovedane inšpekcije na lokacijah, ki jih ni prijavil v okviru seznama mest, kjer se izvaja njihov jedrski program. Napovedane inšpekcije bodo sicer dovoljene še za tri mesece, pa čeprav bi utegnil Iran omejiti tudi videonadzor v posameznih jedrskih obratih.
Čeprav ta odločitev v zahodnih prestolnicah dviga precej prahu in je videti kot dodatno zaostrovanje jedrskega spora z ZDA, vendarle odločitev iranskega predsednika Hasana Rohanija predstavlja možnost za obnovitev diplomatskega dialoga, da bi se ZDA spet vrnile k jedrskemu sporazumu z Iranom, od katerega je odstopila Trumpova administracija. Hkrati se tudi Iranu ponuja priložnost ponovnega spoštovanja jedrskega dogovora, ki ga krši, ker uran bogati na 20-odstotno čistost, vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej pa je pred dnevi dopustil možnost, da bi islamska republika uran obogatila tudi do 60-odstotne čistosti, ob čemer pa je zavrnil, da bi ga hoteli uporabiti za jedrsko orožje.
Hamenejev znak za dialog
Kako zelo se je spremenil odnos Bidnove administracije do iranskega jedrskega vprašanja, kaže odziv Washingtona na Hamenejeve besede. Zdaj so te za Belo hišo zgolj zvenele kot grožnja. Nedvomno ZDA postavljajo diplomacijo na prvo mesto in si želijo ponovnega zbližanja z Iranom pri jedrskem vprašanju. Želja Teherana je ista, le kažejo jo na drugačen način.
Medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu s svojim kabinetom za nacionalno varnost razpravlja o nakazujočem se taljenju odnosov med Washingtonom in Teheranom in se zaradi sprememb vsaj za zdaj ne namerava podati v odprto konfrontacijo z Bidnovo administracijo, kot je to storil v času predsedovanja Baracka Obame, je pot do obnovitve jedrskega dogovora še dolga. Tudi zato, ker konservativci v iranskem parlamentu obtožujejo predsednika Rohanija, da je z delnim ohranjanjem sodelovanja z IAEA kršil decembrske odločitve parlamenta. A prav poziv Hameneja, naj politične sile v državi zgladijo nasprotja, je kljub gostemu klasičnemu besedišču, da ZDA želijo zmanjšati moč Irana, znak pripravljenosti na dialog.
Čakajoč na odgovor
Iran se sicer še ni uradno odzval na uradno pobudo visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, da EU vabi Iran, ZDA in druge sopodpisnice dogovora o iranskem jedrskem vprašanju (stalne članice varnostnega sveta in Nemčijo) na pogovore za obnovitev dogovora. Oklevanje Teherana je težko razložiti drugače, kot da predstavlja del diplomatske igre, saj je ne nazadnje posredniško vlogo EU prvi predlagal prav iranski zunanji minister Džavad Zarif.
Zdaj se vodi igra mačke in miši, v kateri nobena od strani noče izpasti kot šibka in popustljiva. Nasproti si stojita dva različna predloga, kako se ponovno vrniti k jedrskemu sporazumu. Medtem ko Iran za vrnitev k sporazumu zahteva odpravo ameriških sankcij, ki so močno prizadejale njihovo gospodarstvo, ZDA pred takšnim korakom želijo prav prenehanje iranskih kršitev jedrskega dogovora.
