Zunanji ministri članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo proti posameznikom iz kroga tesnih sodelavcev ruskega predsednika Vladimirja Putina uvedli nove sankcije. Predlog je podal visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell, potem ko je v začetku meseca v Moskvi doživel hladen sprejem pri ruskem zunanjem ministru Sergeju Lavrovu. Zaradi odločitve EU se utegnejo odnosi med Rusijo in Evropsko unijo, ki so v minulih mesecih dosegli najnižjo točko doslej, še poslabšati.
V naslednjih dneh bodo določili, kdo točno se bo zaradi aretacije opozicijskega politika Alekseja Navalnega in njegovega sodnega pregona znašel na seznamu visokih ruskih uradnikov, ki jih bodo zadele sankcije. Do dokončne potrditve seznama ne bodo javno objavili.
»Če ne bi šel v Moskvo, morda danes ne bi dosegli soglasja o sankcijah,« je včeraj ocenjeval Borrell in dodal, da je Evropa pristala v »dinamiki konfrontacije« z Rusijo. »Odnosi so res na najnižji točki. Toda Evropska unija ne bo molčala,« pa je po zasedanju dejal šef nemške diplomacije Heiko Maas.
Ožji spisek od želja Navalnega
Sankcije bodo uvedli na podlagi nedavno sprejetega zakona Magnitskega, ki Evropski uniji omogoča lažje ukrepanje proti kršiteljem človekovih pravic. Vsem, ki se bodo znašli na seznamu, bo onemogočen vstop v Evropsko unijo, poleg tega jim bo zamrznjeno vse morebitno premoženje na ozemlju sedemindvajseterice.
Med imeni, ki bi lahko bila na seznamu, omenjajo generalnega državnega tožilca Igorja Krasnova, vodjo posebne preiskovalne komisije Aleksandra Bastrikina, ki neposredno poroča Putinu, vodjo zaporov Aleksandra Kalašnikova in šefa nacionalne garde Viktorja Solotova. Rusija je sicer že pred zasedanjem zunanjih ministrov napovedala, da bo na evropske sankcije odgovorila z nasprotnimi ukrepi.
Z zdaj neuradnim seznamom Evropska unija sicer ne sledi predlogu tako obsežnih sankcij, kot so jih zagovarjali v taboru Navalnega. Tesni sodelavec Navalnega Leonid Volkov, ki se je v minulih dneh sestal z evropskimi diplomati in nekaterimi zunanjimi ministri, se je zavzemal za širši seznam, na katerem bi bilo 35 oseb, med njimi tudi številni oligarhi, ki podpirajo Putina, sankcije proti njim – tako Volkov – pa bi ruskega predsednika lahko občutneje oslabile.
Zahtevo po širokem seznamu je na članice Unije januarja z resolucijo naslovil tudi evropski parlament. A zunanji ministri so se včeraj odločili drugače. Težko bi namreč oligarhom dokazali, da so neposredno odgovorni za aretacijo Navalnega ali za oster odziv oblasti na proteste. Hkrati je nemški zunanji minister nakazal, zakaj si vrat z Rusijo Evropska unija ne more povsem zapreti. Kot je dejal Maas, je sodelovanje z Rusijo potrebno pri reševanju razmer na številnih svetovnih kriznih žariščih.
Pomoč potrebna tudi pri Iranu
Ena izmed mednarodnih točk, kjer EU potrebuje rusko pomoč, je oživljanje iranskega jedrskega dogovora. ZDA so pripravljene diplomaciji z Iranom dati priložnost. Kot je včeraj na zasedanju sveta ZN za človekove pravice dejal zunanji minister Antony Blinken, ki je kot gost virtualno prisostvoval tudi zasedanju evropskih zunanjih ministrov, želijo ZDA v zameno za odpravo večine sankcij okrepiti iranski jedrski sporazum, iz katerega je Washington pod Trumpovo administracijo odstopil.Čeprav je Iran v nadaljevanju začel odstopati od zavez v sporazumu – vrhovni verski voditelj ajatola Hamenej je včeraj zatrdil, da so sposobni obogatiti uran na 60-odstotno čistost, po sporazumu je dovoljena čistost slabe štiri odstotke – tudi Teheran pušča odprta vrata diplomaciji. Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) je dovolil opravljati napovedane inšpekcije še tri mesece, medtem ko nenapovedanih obiskov v svojih jedrskih obratih ne bo več dovolil. »Diplomacija ima priložnost, da ponovno zažene proces in da se vsi vrnejo k jedrskemu sporazumu,« je menil Borrell.
