Ameriški vesoljski agenciji je v četrtek uspel pristanek sonde z roverjem Vztrajnost (Perseverance), njenim petim na rdečem planetu. Med drugim je opremljen z mikrofonoma, ki bosta prvič neposredno snemala zvoke na površini. Novosti pa je še več. Rover nosi mini helikopter oziroma dron z dometom petdeset metrov v eno smer, s katerim bodo prvič na tak način poleteli na drugem planetu, predvidoma vsaj petkrat. Rover bo s pomočjo robotske roke tudi zbral vzorce tal in jih shranil v tubaste posode, tako da jih bo kakšna prihodnja misija lahko odpeljala na Zemljo.
Priprava teh vzorcev je ena od štirih glavnih nalog dobro tono težkega roverja, ki ima 19 kamer. Preostale tri so ugotavljanje, ali je bilo življenje na planetu kdaj mogoče, iskanje sledi nekdanjega življenja in testno pridobivanje kisika iz ogljikovega dioksida v Marsovem ozračju, kar je del priprav na misijo s človeško posadko.
Pristanek na »bosanskem« kraterju
Rover je pristal v kraterju s premerom 45 kilometrov, kjer je bilo pred več kot 3,5 milijarde leti jezero ob delti rek, ki so iz okoliških vzpetin nanašale glinene minerale, zato je mogoče, da so bili tam prisotni mikrobi in bi lahko našli sledi njihovega obstoja, razlaga Nasa. Krater nosi ime Jezero, ki ga je leta 2007 dobil po bosanski vasi oziroma občini v Republiki Srbski blizu Jajca. Mednarodna astronomska zveza (IAU), ki podeljuje imena nebesnim telesom in značilnostim na njih, na Marsu kraterje s premerom manj kot 60 kilometrov poimenuje po manjših krajih in vaseh na Zemlji. Lani je IAU potrdila, da bo tri geološke formacije v bližini kraterja poimenovala doline Neretva, Sava in Pliva.
Rover bo v več let dolgi misiji prečil 25 kilometrov od dna davnega jezera do njegove obale in se potem povzpel do roba kraterja.
Neznana usoda sovjetskega roverja
Nasa ima na Marsu še en delujoč rover Radovednež (Curiosity), ki je tam od leta 2012. Njeno prvo vozilo na površju rdečega planeta je bilo Sopotnik (Sojourner), ki je pristal leta 1997 in deloval 85 (zemeljskih) dni. Prevozil je sto metrov. Sledila sta mu Duh (Spirit) in Priložnost (Opportunity), ki je delovala več kot štirinajst let (2004–2018), prevozila 45 kilometrov ter poslala 217.594 fotografij.
Prvi pristanek na površju Marsa je uspel Sovjetski zvezi s sondo Mars 3 leta 1971. Povezava z njo je po pristanku delovala le slabi dve minuti. Sonda je nosila rover z imenom Prom-M, ni pa znano, ali je sondo zapustil.
Nasa je edina vesoljska agencija, ki je na drug planet poslala delujoče vozilo, se ji pa lahko kmalu pridruži Kitajska. Ta mesec se je v orbito okoli Marsa utirilo njeno plovilo Vprašanja nebu (Tianwen-1) z roverjem, ki bo poskusilo pristati maja. Ta mesec se je v orbito okoli Marsa utirilo tudi plovilo Združenih arabskih emiratov, pristanek ni predviden.
