Prvo zasedanje obrambnih ministrov Nata, potem ko ZDA vodi demokratska administracija Joeja Bidna, se je končalo v pozitivnejšem vzdušju boljšega sodelovanja z največjo članico. Ameriški obrambni sekretar Lloyd Austin je po letih dvomov, ki jih je sejal Donald Trump, v svojem prvem nastopu zaveznicam zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane Natu, prav tako tudi načelu kolektivne obrambe, torej da napad na eno članico pomeni napad na vse, ki priskočijo na pomoč. Ob tem pa se zavezništvo na dveh svojih misijah, najdaljši v zgodovini Nata v Afganistanu in krajši v Iraku, sooča s precejšnjimi težavami v lokalnem okolju.
»Še je priložnost za mir«
Čeprav v Katarju potekajo mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani, talibani vnovič napovedujejo vsakoletno spomladansko ofenzivo, ko po relativnem zimskem zatišju zdaj že tradicionalno okrepijo svoje napade na tuje in afganistanske sile. Obenem se vse bolj bliža 1. maj. Prejšnja ameriška administracija je talibanom do tega datuma obljubila umik svojih sil iz države, če bodo sklenili mirovni dogovor z afganistansko vlado, prenehali napade in prekinili stike z mednarodnimi terorističnimi organizacijami (nadaljevanje stikov z Al Kajdo talibani sicer zanikajo). Ker Bidnova administracija opravlja revizijo tega dogovora – Austin po naših informacijah na ministrskem zasedanju ni povedal, kdaj bo končana –, se Nato sooča s številnimi dilemami glede vzdrževanja svoje vojaške prisotnosti.
Obrambni ministri članic zavezništva, v katerem poudarjajo, da bodo iz Afganistana odšli skupaj, se tako včeraj niso odločili niti glede morebitnega umika vojakov pred 1. majem niti glede morebitnega povečanja svoje vojaške prisotnosti. Kot je pojasnil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, upe še naprej polagajo v uspeh mirovnega procesa, ki je sicer v minulih mesecih zelo zastal. »Še je čas za dosego političnega dogovora,« je ocenil in vnovič ponovil pozive talibanom, naj izpolnijo svoje zaveze iz dogovora z ZDA. »Povečanje nasilja bo spodkopalo možnosti za dosego miru,« je dejal in poudaril, da od talibanov pričakujejo prav nasprotno.
Medtem ko so zasedali obrambni ministri, je ameriški zunanji minister Antony Blinken govoril z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem in mu potrdil ameriško podporo nadaljevanju mirovnega procesa. Odločitev glede prisotnosti Natovih vojakov nameravajo ZDA sprejeti skupaj z zavezniki, je dogajanje na ministrskem srečanju strnil Stoltenberg. Slovenija ima z novo rotacijo v Afganistanu šest vojakov.
Slovenija veča kontingent v Iraku
Za zavezništvo in globalno koalicijo proti Islamski državi se zapleta tudi v Iraku, kjer med političnimi strankami sicer obstaja močna želja po umiku tujih sil iz države, hkrati pa prihaja vnovič do povečanih napadov pripadnikov ozemeljsko poražene Islamske države. Nato bo svojo misijo urjenja iraških varnostnih sil še povečal in nekoliko preoblikoval. S 500 vojakov bodo svojo prisotnost povečali na 4000. Ti naj bi še naprej urili iraške varnostne sile tudi v okolici Bagdada, poleg tega naj bi okrepili urjenje poveljniškega kadra s prenosom znanja za pripravo bojnih strategij. »Preprečiti želimo vrnitev IS,« je pristavil Stoltenberg.
Povečanje enot bo potekalo na podlagi zaprosil iraške vlade in bo postopno, je pojasnil Stoltenberg. Slovenija, ki je v Iraku prisotna s šestimi vojaki pri urjenju kurdskih sil v Erbilu (trenutno v Iraku sicer ni nobenega slovenskega vojaka), bo svojo prisotnost v Mezopotamiji povečala na največ 15 vojakov. To povečanje bo možno, ker Slovenija zmanjšuje svojo vojaško prisotnost na Kosovu, zaradi česar bo nekoliko povečala kontingente tudi v BiH in Maliju. Na obrambnem ministrstvu bi želeli ob povečanju prisotnosti v Iraku prevzeti predvsem več štabnih dolžnosti.
