Na današnji novinarski konferenci so sodelovali dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu v Inšpektoratu za delo, Deana Potza iz zdravstvenega inšpektorata in namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.
Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da Slovenija ostaja v oranžni fazi glede sproščanja ukrepov za zajezitev novega kooronavirusa. Za prehod v rumeno fazo mora 7-dnevna incidenca števila okuženih pasti pod 600 okuženih, v Sloveniji pa ta danes znaša 768.
Beovićeva: Hitri testi so bistveni manj zanesljivi, a vseeno uporabni
»Kot je že znano, so hitri antigenski testi bistveno manj zanesljivi. Predvsem to velja za asimptomske bolnike,« je uvodoma v svoji predstavitvi dejala Bojana Beović. Kljub temu meni, da je hitro testiranje smiselno, saj z njim vseeno lahko na hiter in enostaven način izločijo vsaj nekaj ljudi, ki so potencialno kužni in tako odidejo v samoizolacijo. Zaradi nizke občutljivosti testa ga je smiselno uporabljati tudi večkrat tedensko, če je to izvedljivo, je prepričana Beovićeva.
O novih mutacijah virusa je Beovićeva dejala, kar je že znano. Britanski sev in južnoafriški sev sta veliko bolj kužna in se širita hitreje. »Zaenkrat je znano, da naj južnoafriški sev ne bi povzročal hujših oblik bolezni, medtem, ko naj bi britanski to lahko povzročil.« Najbolj zaskrbljujoče pa je, da ljudje, ki so že preboleli koronavirus, nimajo protiteles za novi južnoafriški sev, medtem ko je britanska različica dokaj podobna uvodni obliki bolezni in so ljudje s cepljenjem in prebolelo boleznijo pred njo zaščiteni. »Trenutno nas veliko bolj skrbi južnoafriška oblika bolezni, kot britanska, saj zanjo še nimamo cepiva, ljudje pa nimajo protiteles,« je o novih sevih povedala Beovićeva. Omenila je tudi še brazilski sev, o katerem pa trenutno še ne vedo veliko.
Pečjak: Protesti so še vedno prepovedani
Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu v Inšpektoratu za delo, je predstavil delovanje inšpektorata v letu 2020. Do prve razglasitve so inšpekktorji opravljali svoje normalno poslanstvo, koronavirus pa je na njihovo področje pomembno vplival. Prilagoditi so se morali tako dodatnemu delu kot drugačnemu načinu inšpekcijskega nadzora, je navedel.
Leta 2020 so opravili okoli 7000 nadzorov, kar je 2000 več kot leto prej. Pri inšpekcijskih nadzorih so sodelovali vsi inšpektorji, ne glede na področja, ki jih posamezni inšpektorji sicer pokrivajo. Izrekli so 3500 ukrepov in ugotovili več kot 8000 kršitev.
Tudi Dean Potza iz zdravstvenega inšpektorata je v svoji predstavitvi govoril o nadzoru, ki so ga inšpektorji opravljali v dosedanjem obdobju.
Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je uvodoma spregovoril o delu policije in njihovih nalogah za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Kasneje pa je na vprašanje novinarjev natančno obrazložil, da zbiranje na javnih mestih ni dovoljeno. Čeprav nov vladni odlok omogoča zbiranje do 10 ljudi na enem mestu, pa je Pečjak pojasnil, da ima ta odlok tudi dopolnilo, ki natančno govori o tem, da javno zbiranje na javnih mestih ni dovoljeno. Prepovedani so tudi protesti. »To pomeni, da bi morebitni organizator protesta, ko bi ga želel prijaviti na pravni enoti, že tam moral dobiti negativen odgovor, saj vladni odlok trenutno takšna zbiranja prepoveduje,« je dejal.
