Producenti elektronske glasbe komponirajo glasbo v glavnem z računalniškimi programi, midiji, sempli, za začiniti dodajo še kakšen terenski ali organski inštrumentalni posnetek, medtem ko sami večkrat niso vešči igranja inštrumenta. Takšno »obrtno« znanje pa nedvomno vpliva na občutek za naravni tok glasbe, dramaturgijo, smiselno prepletanje različnih zvočnosti. Gašper Letonja te občutke v sebi ima – v glasbeno šolo sicer ni želel, a ga je tja potisnil oče, za kar mu je danes vendarle hvaležen – pa naj gre za »pankovsko« kratke, razgibane komade ali za nekajdesetminutne ambientalne sekvence, kjer se pokaže v luči trendovsko neobremenjenega raziskovalca zvoka. Že od prvega komada Lou, ki se je znašel na vinilni kompilaciji Ctrl N: Poglavje slovenske elektronike (ZARŠ Records, 2015), glasbeni kritiki dobesedno prežijo nanj.
V produktivnem obdobju
»Ko sem začenjal komponirati glasbo, je bila ta najprej kitarska. Ko pa sem v devetdesetih začel poslušati britanski trip hop, torej Portishead, Tricky, Massive Attack in podobno, in slišal še Squarepusherja ter Aphexa Twina, me je potegnilo v ustvarjanje elektronike. Ampak prva leta je šlo bolj za ideje, ničesar nisem izdajal.« To je bilo vsaj deset let pred »dobo bendov«, ki ga je malce oddaljila od elektronike. Leta 2011 so začeli igrati s težkometalsko zasedbo The Canyon Observer, kjer je še danes, priznava pa, da te bend nekoliko ukalupi, »kar ni nujno slabo, saj ima interakcija z ljudmi in idejami svoj čar, skupaj delamo glasbo«. Toda ko ustvarja kot Warlord Chipmonk, je svobode seveda mnogo več. Takrat je lahko sarkastičen in ciničen, tudi progresiven in ne toliko žanrsko pogojen.
Pod prvi samostojni album Nicotiana Tabacumde se je podpisal tako šele leta 2019, pred tem pa je nekaj komadov že naložil v poslušanje na myspace, a brez velikih pričakovanj. Drugi dolgometražni album Dementia je v samozaložbi sledil spomladi lani. Na njem so se znašli komadi iz različnih obdobij, nekaj v »dronerskem« in nekaj v »noise« stilu, a je že zrelo konceptualno nakazal svoj potencial. Konec leta je izdal še dva EP, Gull in Oven, pravkar pa se je vrnil iz prostovoljne izolacije iz brunarice na Goričkem, kjer je posnel material za novo ploščo. Ta bo nekoliko bolj akustična in jo bo zato verjetno izdal kar pod imenom Gašper Letonja.
»Moja prva založba je bila ZARŠ, pomagali so me dati na glasbeni zemljevid. Vendar danes ni zares več strošek, če plošče izdajaš v samozaložbi, sploh če izdajaš digitalno. Snemam se sam in snemam tudi druge bende. Resda nova tehnologija na neki način uničuje določene poklice, hkrati pa odpira večjo svobodo ustvarjanja, ki je prej morda ni bilo.«
Ustvarjanje lastne glasbe
Elektronsko glasbo komponira tako: »Iskati začnem zvoke, ritme, strukture, ki bi mi bile zanimive, potem pa jih nalagam skupaj in ugotavljam, kaj funkcionira. Začnem vedno z osnovno idejo, torej osnovni 'drone' ali 'noise', zraven začnem obračati različne ritme, potem pa ideje reduciram in strukturiram v komad, se pravi aranžma. Med procesom še vidim, kaj bi v določenih delih komad potreboval. Vse delam digitalno, uporabljam pa tudi semple in lastne posnetke. Snemal sem že zvoke ob podiranju dreves, tudi radijske zvoke, in to sem potem zmiksal v komade.«
Glasba mu je predvsem zabava, najboljši medij za izražanje. »Velik otrok si lahko, če si glasbenik,« se smeje. »Tudi v bendu ves čas potujemo naprej, se ne ukalupljamo. Težko si sploh predstavljam, kako je mogoče, da imaš ves čas isti glasbeni izraz, da ga ne spreminjaš, nadgrajuješ. Kaj ni življenje to, da ves čas iščeš?«
Zato ga srečamo tudi v avdiovizualnem kolektivu Marta Fakuch. »Družbena omrežja so zelo naklonjena vizualnim ustvarjalcem, reakcija je hitrejša. Še vedno pa se veliko glasbe ustvarja, kjer se ne ukvarjajo z vizualno podobo. Lahko je ta podoba tudi del koncepta benda, kot recimo pri avantgardnih metalcih Neurosis ali slovenski zasedbi Etceteral, kjer sodeluje vizualna umetnica Lina Rica, ki je tudi v našem bendu Marta Fakuch. Lina Rica je ves čas z nami na vajah, na kraju samem delamo tako muziko kot vizualije.« Tudi kot Warlord Chipmonk ima domišljeno vizualno podobo, za kar skrbi Lina Sabari. Gašper Letonja piše tudi filmsko glasbo.
