»Pregon raperjev, uporabnikov družbenih omrežij, novinarjev ter drugih predstavnikov kulture in umetnosti zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja je postal stalnica v Španiji,« so na začetku manifesta zapisali umetniki. Katalonski raper, pesnik in pisatelj Pablo Hasel, s pravim imenom Pablo Rivadulla Duro, je eden od mnogih kulturnih ustvarjalcev, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja, opredeljena v španskem kazenskem zakoniku kot žalitev krone oziroma kralja, verskih čustev in poveličevanje terorizma. Gre za tri ideološko raztegljive »verbalne delikte«, ki obračajo na glavo pravico do svobode izražanja.
V to pravno kolesje so ujeli tudi Hasela. Že leta 2011 so ga aretirali zaradi pesmi, v kateri je pozival k izpustitvi nekdanjega generalnega sekretarja Komunistične stranke Manuela Pereza Martineza, obsojenega na 17 let zapora zaradi sodelovanja s teroristično skupino GRAPO. Leta 2015 so Hasela obsodili na dve leti zapora zaradi besedil 20 pesmi in več desetih tvitov, kot je povedal v intervjuju, objavljenem v začetku tega meseca na družbenih omrežjih, ker je sodnik ocenil, da v njih poveličuje terorizem in žali kralja. »Zagovarjal sem zgolj legitimnost vseh oblik boja, a ne govorim o oboroženem boju. (…) Pred tremi leti so mi naložili dodatnih nekaj let zapora zaradi žalitve kralja in policije ter zaradi poveličevanja terorizma,« je pojasnil. Po pritožbi so mu kazen znižali na devet mesecev in en dan ter mu naložili globo v znesku več kot 20.000 evrov, ki je ne namerava plačati, kar po njegovih besedah pomeni še nadaljnji dve leti zapora. Pričakuje pa še druge sodne procese in odgovore na pritožbe zoper izrečene sodbe, kar pomeni, da bi bil lahko v zaporu tudi dvajset let.
Po izreku pravnomočne sodbe konec januarja mu je državno sodišče dalo deset dni časa, da se zglasi v zaporu na prestajanje kazni. Čeprav se je ta rok iztekel v petek zvečer, ni slišati o njegovi aretaciji. Hasel pravi, da prostovoljno ne bo šel v zapor, ker ne priznava kazni, ki pomeni kršitev pravice do svobode izražanja. V svojo obrambo je povedal: »Zgolj pripovedujem, ne izražam mnenja. Pripovedujem o realnosti, o tem, kaj se dogaja, ne žalim. (…) Govoril sem o političnih zapornikih kot primerih upora, zaradi česar so me obtožili poveličevanja terorizma.« Hasel je upornik, ki se ne namerava ukloniti, ker meni, da je to edini način, da se prisili državo k spremembi kazenskega zakonika in uveljavitvi svobode izražanja.
Za mnenjski delikt v Španiji obsojeni še mnogi
V podobnem položaju kot Hasel so se v Španiji znašli številni umetniki, novinarji, pisatelji in tudi družbeni aktivisti. Raper Valtonyc je bil denimo obsojen na tri leta in pol zapora, zato je poiskal zatočišče v Belgiji. Šestinpetdesetletni pisatelj, skladatelj in pevec Cesar Montana Lehman, z umetniškim imenom Cesar Strawberry, je bil obsojen na leto dni zapora, a je bil lani po mobilizaciji javnosti oproščen. Omeniti kaže tudi primer Nyta Rukelija in enajstih raperjev, leta 2017 obsojenih na dveletno zaporno kazen. Po zbranih podatkih, ki jih je minuli teden objavil digitalni časnik Publico, je bilo za »mnenjski delikt« (v času Jugoslavije je bil znan kot verbalni delikt) od leta 1995, ko je začel veljati sedanji španski kazenski zakonik, obsojenih 150 oseb.
Po ugotovitvah nevladne mednarodne organizacije za svobodo umetniškega izražanja in kulturne raznolikosti Freemuse je bilo leta 2019 v Španiji za omenjeno dejanje obsojenih 14 umetnikov, kar je največ med 93 obravnavanimi državami. Sledita Iran s 13 in Turčija z devetimi primeri. Na te podatke se sklicujejo tudi španski umetniki v manifestu in opozarjajo na svarilni zgled »zaporne kazni Pabla Hasela kot Damoklejevega meča nad glavami vseh javnih osebnosti, ki si drznejo javno kritizirati dejanja katere koli državne institucije«. V njem Haselu izražajo podporo in zahtevajo njegovo oprostitev pa tudi izbris tovrstnih dejanj iz kazenskega zakonika, ker kršijo pravico ne le svobode izražanja, temveč tudi ideološke in umetniške svobode. Zaskrbljenost sta izrazili tudi organizaciji Amnesty International in OECD, ki pozorno spremljata primer. Odziv vlade Pedra Sancheza je bil, da bo zadevo skušala čim prej urediti.
