Nedeljske volitve so v Kataloniji prinesle parlamentarno večino strank, ki se zavzemajo za samostojnost regije. Zmagovalka volitev pa ni zagovornica odcepitve od Španije. Slavila je Katalonska socialistična stranka (PSC), izpostava tiste, ki je na čelu vlade v Madridu. Osvojila je 33 sedežev v 135-članskem regionalnem parlamentu. Zveznemu premierju Pedru Sanchezu se je tako obrestovalo, da je decembra »žrtvoval« svojega dotedanjega priljubljenega ministra za zdravje Salvadorja Illo, ki je odstopil, da bi lahko kandidiral v domači Kataloniji. Socialistom bo pripadla pravica, da prvi sestavljajo vlado, a bodo težko uspešni.
Potencialni blok za neodvisnost z 82 poslanci
Na drugo mesto se je z nekaj manj podpore, a s prav tako 33 osvojenimi sedeži, uvrstila odvisnosti naklonjena levosredinska Republikanska levica (ERC). Stranka zagovarja dialog z zvezno vlado za dogovor o izvedbi referenduma o katalonski neodvisnosti, ki bi ga španska država priznavala. Prav ERC je s svojimi poslanci tudi pomagala Sanchezu do potrditve manjšinske vlade v zameno za zavezo k dialogu o vprašanju samostojnosti.
Na tretje mesto se je uvrstila stranka Skupaj za Katalonijo (Junts) Carlesa Puigdemonta, ki je dobila 32 sedežev. Junts je pri vprašanju samostojnosti manj naklonjena dialogu z Madridom od ERC. Glede vprašanja neodvisnosti je strankama ERC in Junts blizu še Kandidatura ljudske enotnosti (CUP) z devetimi poslanci. Blok teh strank ima torej skupaj 74 poslancev, potencialna koalicijska partnerica pa je še lista Skupaj zmoremo z osmimi poslanci. To bi pomenilo, da imele stranke takšne vlade 82 poslancev.
Skrajna desnica v parlamentu
Volitve so prinesle še več premikov, ne le vzpona socialistov in okrepitve nacionalističnih strank. Sploh prvič se je v katalonski parlament uvrstila skrajno desna stranka Vox, ki je z enajstimi poslanci celo četrta najmočnejša v Kataloniji, je pa nihče ne bo hotel za vladno partnerico. Stranka tako tudi v tej regiji sledi vzponu na državni ravni, saj je v španskem parlamentu tretja najmočnejša. Njen regionalni voditelj Ignacio Carriga bo zdaj v Kataloniji najglasnejši nasprotnik kakršne koli razprave o osamosvajanju.
Trendu na državni ravni je v Kataloniji sledila tudi stranka Državljani (C's). Izgubila je kar 30 sedežev in pristala pri vsega šestih, potem ko je podoben poraz utrpela na španskih volitvah leta 2019. A vseeno ne bo najšibkejša v katalonskem parlamentu. To bo Ljudska stranka s tremi poslanci, ki pa že prej ni bila večja politična sila v Kataloniji.
Predčasne volitve so potekale zato, ker je sodišče lani prepovedalo opravljati funkcijo katalonskemu predsedniku Quimu Torri zaradi izobešanja simbolov v podporo neodvisnosti na volitvah leta 2019. Nedeljske volitve je zaznamovala tudi ena najnižjih udeležb sploh, 53,5-odstotna, kar je 25 odstotnih točk manj kot leta 2017. Prav z nizko udeležbo analitiki pojasnjujejo uspeh strank, ki so na strani neodvisnosti, saj da so njihovi volilci bolj motivirani za oddajo glasu. ba