Še preden je Borštnikov trg leta 1923 dobil ime po slovenskem gledališkem igralcu Ignaciju Borštniku, je tam že rasla mogočna lipa. Lipa na Borštnikovem trgu je namreč najstarejše drevo v Ljubljani. Po podatkih ljubljanske mestne občine je bila zasajena leta 1626 in je tako preživela veliko, od časov, ko je bila v tamkajšnji gostinski hiši mesarija, do časov, ko se je pred gostilno v 60. letih odvijal avtosejem. Drevo, ki v obsegu meri več kot 435 centimetrov, je znano tudi pod imenom furmanska lipa, saj je tamkajšnja gostilna nekoč stala na vhodu v Ljubljano in je bila zato priljubljeno zbirališče furmanov. Skoraj štiristoletno drevo je namreč dalo ime znameniti gostilni Pod lipo, katere redna gosta naj bi bila svoj čas tudi pisatelj Fran Saleški Finžgar in arhitekt Jože Plečnik.
Vrt dovolj velik za več gostincev
Kot je razvidno iz podatkov republiške geodetske uprave, je bila stavba znamenite gostilne zgrajena leta 1730, danes pa je razdeljena na več delov. Od tega sta dva dela skupaj s kletjo namenjena prehrambnemu gostinskemu obratu in sta v lasti družbe Neproma nepremičnine iz Cerkelj na Gorenjskem, medtem ko sta dva dela namenjena nastanitvenemu obratu. Vrata gostilne so sicer že nekaj časa zaprta, sameva tudi prostoren gostinski vrt pod mogočno lipo, ki z mizami in stoli poleti zaseda dobršen del trga. »Gostilna se je zaprla zaradi epidemioloških razmer. Najemnik nam je dal odpoved, zato se dogovarjamo oziroma iščemo novega najemnika,« je povedal Metod Šenk iz družbe Neproma, ki je lastnik gostilne, nekaj časa pa so v gostilni poslovali tudi sami.
Medtem ko so vrata gostilne Pod lipo zaprta, se je med nekaterimi okoliškimi gostinci rodila ideja o povezovanju gostincev ob Rimski in Igriški ulici ter Borštnikovem trgu. S takšnim povezovanjem bi območje lahko postalo ljubljanski »foodcourt«, nekateri gostinci pa si tudi želijo, da bi si lahko v prihodnje prostoren gostinski vrt pod starim drevesom delili. Metod Šenk ideje o morebitni delitvi gostinskega vrta ne zavrača. »Gostinski vrt je sinonim gostilne, vendar bi si glede na njegovo velikost lahko del – tisti, ki je bolj oddaljen od gostilne –, gostinci v bližini lahko delili, če obstaja interes, glede na oddaljenost in strežbo prek ceste,« je pojasnil Metod Šenk, ki se strinja s postavitvijo vrtnih garnitur, ne bi pa se strinjal s tem, da bi gostinci na vrtu postavili tudi premične točilne pulte in podobno gostinsko opremo. Pri postavitvi tovrstne gostinske opreme bi gostince sicer omejevala tudi občinska pravila, ki veljajo za posebno rabo javnih površin za začasno postavitev in ureditev gostinskih vrtov pred lokali. Med primerno opremo gostinskega vrta so namreč na občini uvrstili stole, mize, senčnike in predvidoma še grelce v zimske času, dovoljene so tudi manjše servirne mizice za odlaganje pribora in stojalo z jedilnikom, medtem ko postavitev ostale kosovne opreme, kot so denimo pulti, omarice, hladilne omare, vitrine in reklamni panoji, na gostinskem vrtu ni dovoljena. Zanjo bi morali gostinci pridobiti posebno urbanistično soglasje.
Trg potreben prenove
Z željo po (raz)delitvi gostinskega vrta na Borštnikovem trgu so že seznanjeni tudi na ljubljanski mestni občini. »Pobudo smo prejeli in jo preučujemo. Odločitve še nismo sprejeli,« so pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter dodali, da trenutno v evidenci nimajo aktivne vloge za posebno rabo te javne površine za postavitev gostinskega vrta, ki je povezan z gostinskim obratom.
Kot je še povedal Metod Šenk, naj bi po nekaterih njegovih informacijah občina želela v prihodnje Borštnikov trg prenoviti. Da je trg prenove potreben, je potrdil ljubljanski podžupan Janez Koželj. »Obstoječe tlakovanje in opremo tega zgodovinskega trga bi bilo vsekakor treba obnoviti, še lepše bi bilo, če bi ga celovito preuredili,« je pojasnil Janez Koželj in dodal, da bi bilo mogoče na ploščadi pod drevesom postaviti tudi dva gostinska vrtova in ju natančno zamejiti tako, da bi zagotovili dovolj široke proste prehode do vhoda v gostilno, čez trg in okoli njega. »V tem primeru bi torej bilo mogoče zagotoviti tudi nekaj gostinskih miz za lokal na drugi strani Igriške ulice že zaradi njegove odlične gastronomije,« je pojasnil podžupan in dodal, da bi se bilo treba v primeru takšne ureditve »na že tako ali tako ozkem cestišču z enosmernim prometom odpovedati zgolj enemu parkirnemu prostoru«.
