Podjetja so korak pred izobraževalnim sistemom

Razkol med potrebami in zahtevami

Vendar – kot pravijo naši sogovorniki iz podjetij, ki so finalisti Zlate niti – pri nas neskladje med izobraževalnim sistemom in znanji, ki jih zahteva trg dela, obstaja že dlje časa. Nanj opozarjajo praktično vsi. »Slovenski izobraževalni sistem ima po mojem mnenju preveč balasta in premalo usmeritve v aplikativna znanja. Delodajalci smo se temu že prilagodili, in sicer tako, da ne zahtevamo samo stopnje izobrazbe, pač pa predvsem izkušnje in dodatno pridobljena znanja. Pri naprednih delodajalcih izobrazba sploh ni več merilo ali zahteva. Pred leti se je tovrsten trend začel kazati pri inženirjih programske opreme, danes se kaže že tudi pri drugih profilih. Razvoj znanja že nekaj časa prehiteva razvoj izobraževalnega sistema. V podjetju že več let gradimo svoj interni izobraževalni sistem, ki nam omogoča, da naši zaposleni s svojim znanjem ostajajo v samem vrhu stroke v svetovnem merilu. Ključna rešitev razkola med izobraževalnim sistemom in podjetji ni zgolj posodobitev izobraževalnih programov, temveč močnejše povezovanje med vsemi deležniki in pogostejše vključevanje strokovnjakov s praktičnimi izkušnjami v izobraževalne programe. Napredek bomo dosegli samo, če bomo sodelovali in skupaj soustvarjali nov trg delovne sile. In prav tega je premalo. V Red Orbitu je velik poudarek na izobraževanju širše stroke, od brezplačnih spletnih konferenc do konference inOrbit in številnih izobraževalnih vsebin. Vzporedno pa smo aktivni tudi v akademskem svetu, saj kot gostujoči predavatelji predavamo v treh visokošolskih oziroma univerzitetnih zavodih,« je pojasnil direktor podjetja Red Orbit Andraž Štalec.

Znanje za korist vse družbe

V podjetju Plastika Skaza menijo, da izziv pri postavitvi najoptimalnejšega sistema izobraževanja lahko reši le najvišji politični vrh v posamezni državi.

»Ta bi moral oblikovati celostne politike in sprejeti ustrezne ukrepe z namenom zagotoviti inovativen in najučinkovitejši sistem izobraževanja ter usposabljanja, tudi nenehno nadgrajevati znanje učiteljev in vodij usposabljanja, pri tem pa bi imel v mislih podporo agilnemu gospodarskemu okolju. Vse to seveda v sodelovanju z različnimi deležniki, sindikati, šolami, gospodarskimi zbornicami. Znanja, spretnosti, nove programe je treba razvijati v korist celotne družbe. Po drugi strani velja razmisliti o vlaganju v znanje, in sicer v smislu davčnih spodbud za podjetja, ki potrebujejo vedno nova znanja. Mi imamo zastavljeno dolgoročno strategijo, v skladu s katero vnaprej načrtujemo potrebe po kadrih. Za zagotavljanje pravih ljudi na pravih delovnih mestih med drugim privabljamo bodoče kadre s štipendijami, omogočamo izvajanje prakse in vajeništvo, sicer pa dobro sodelujemo z izobraževalnimi institucijami. Tako smo zaradi pridobivanja kadra na področju, ki je za nas zelo pomembno, pred leti soustanovili fakulteto za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Z njo sodelujemo pri razvojnih projektih, ki jih na različne načine podpiramo, na fakulteti pa vzgajajo kader, ki ga mi potrebujemo. Pomembno je, da so sistemi izobraževanja in usposabljanja čim bolj usmerjeni k dejanskim potrebam družbe in agilnega gospodarstva. Danes je poudarek na digitalizaciji, robotizaciji in modelih, kot so industrija 4.0, krožno gospodarstvo in ekonomija delitve, že jutri se bo treba prilagoditi novim potrebam in tako ponuditi nova znanja. Vedno več organizacij postaja učečih se, prihodnost je stalno vseživljenjsko izobraževanje,« sta povedala dr. Robert Agnič in Bart Stegeman, direktorja podjetja Plastika Skaza.

Zaposleni so največji ambasadorji

Vodja razvoja Florjan Bartol in Tadej Pavlič, ki skrbi za delovanje poslovno operacijskih ekip v podjetju Zemanta, sta povedala, da univerze razpisujejo programe, za katere je veliko zanimanja s strani študentov, to pa ni nujno usklajeno s potrebami trga. »Potencialna dolgoročna rešitev je ustrezna promocija poklicev, ki so za trg najbolj relevantni, in s tem spodbuditi zanimanje pri študentih, temu pa bodo nato sledile tudi univerze. Poseben poudarek velja nameniti skupinam, ki se za neko smer tipično ne odločajo zaradi uveljavljenih stereotipov. Na primer, za študij računalništva in informatike se na žalost odloča le zelo majhno število študentk. Po naših izkušnjah je slovenska delovna sila izredno konkurenčna in primerljiva s svetovnim vrhom, vsaj dokler govorimo o najboljših ljudeh. To potrjujejo pozitivne ocene naših rezultatov in dela s strani tujih investitorjev, sodelavcev in strank. Naša glavna strategija je vlaganje v prepoznavnost podjetja kot izjemnega delodajalca. Tako nas pravi ljudje vidijo kot podjetje, v katerem si želijo delati, in se pogosto prijavijo sami. Se pa pri​ iskanju novih kadrov vedno najprej obrnemo na naše zaposlene. Zato ker poznajo našo kulturo in način dela, jim zaupamo, da najbolje presodijo, ali bo nekdo pravi za našo ekipo. Zaposleni so tudi naši največji ambasadorji, ko gre za pridobivanje novega kadra,« sta dodala Bartol in Pavlič.

Iskane veščine analize podatkov

Adecco Group je v raziskavi o preoblikovanju delovne sile želela vedeti, katere veščine, ki jih narekuje pandemija covida-19, bodo v prihodnjih petih letih najbolj iskane. Voditelji poudarjajo, da bo čez pet let največ povpraševanja po veščinah analize podatkov in znanosti, odpornosti proti stresu in prilagodljivosti. Na drugi strani pa zaposleni menijo, da bodo v bližnji prihodnosti še bolj iskane veščine na področju umetne inteligence in strojnega učenja, digitalnega marketinga ter upravljanja časa.

»Strinjam se, da je prilagodljivost ključnega pomena, poleg tega pa bi še izpostavil sposobnost hitrega in proaktivnega učenja in izpopolnjevanja. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu bo to pomembno veliko bolj kot pa katera koli specifična tehnična veščina. Mi smo se prilagodili s prehodom na remote-first pristop. Delo in procese smo prilagodili tako, da se lahko v celoti uspešno izvajajo na daljavo. Prav vsega se lotevamo na način, ki bo deloval na daljavo, od vpeljevanja novih sodelavcev do zaposlovanja. Spremenjene okoliščine, vse večje potrebe po agilnosti in prilagodljivosti organizacij ter vse kompleksnejši problemi, s katerimi se podjetja soočajo, bodo prinesli več povpraševanja po hibridnem kadru, ki bo združeval več vlog znotraj enega delovnega mesta in zahteval znanje ter povezovanje različnih področij. Iskanje takega kadra bo hkrati tudi največji izziv,« sta prepričana Bartol in Pavlič iz Zemante.

Pandemija razbila ustaljene vzorce

Pandemija je seveda prinesla več negotovosti, povečala tesnobnost in razbila ustaljene vzorce. Viden je premik v razvoju kompetenc na področju digitalnega marketinga, zato so denimo v Red Orbitu začeli organizirati več internih delavnic s področja psihološke stabilnosti, podajanja povratnih informaciji in komunikacije. »Osebno vidim še en možen način hibridnosti delovne sile, to je 'najemanje strokovnjakov'. Naj pojasnim. Napredna podjetja postavljajo samostojne oddelke za digitalni marketing. Vseh ekspertiz zagotovo ne bodo mogla zajeti znotraj, zato bodo poleg klasične poti, torej najema zunanjih agencijskih storitev, iskala tudi drugačne možnosti. V Red Orbitu že razmišljamo o vzgoji strokovnjakov, ki bi lahko odšli v podjetja, kot da bi bili interni, postavili sistem, naučili ekipo določenih veščin in odšli. Menim, da je to prihodnost tudi v drugih ekspertizah,« je razložil Štalec.

Dr. Robert Agnič in Bart Stegeman iz podjetja Plastika Skaza še dodajata, da če želimo biti kot država konkurenčnejši in izkoriščati storilnost delavcev, bodo vedno bolj ključna znanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva ter digitalizacije. Hkrati pa se je treba zavedati, da je vedno več obstoječih delovnih mest mogoče avtomatizirati, kar pomeni, da bodo avtomatizacija in roboti močno vplivali na prihodnost dela.