Deset dni po vojaškem puču se razmere v Mjanmarju zaostrujejo. Še naprej v številnih mestih protestira na desettisoče ljudi, ki zahtevajo izpustitev Aung San Su Či in drugih vodilnih predstavnikov Nacionalne lige za demokracijo. Množičnim protestom proti samooklicanemu voditelju države do razpisa volitev prihodnje leto, šefu generalštaba Minu Aungu Hlaingu, se pridružujejo tudi posamezne enote policije. Državljani pa postajajo vse bolj domiselni in nestrinjanje s prevratom ter zahteve za vrnitev Mjanmara na demokratično pot izražajo na slikovite načine.
V največjem mestu Jangunu so se mladi lotili vojaške hunte in njenega voditelja s prijemi politične satire. Prišli so v parih, oblečeni za poročni dan, v rokah so imeli napise. »Jaz sem nevesta in danes sem tukaj, da Hlaingu povem, da je kurba,« je pisalo na plakatu mladenke, zraven nje je transparent s podobnim zapisom držal njen izbranec. Pred japonskim veleposlaništvom so se protestniki s transparenti posedli v otroške bazenčke, s čimer so želeli pokazati, da protestirajo mirno. Med mladimi je sploh veliko protestnikov, saj nimajo spomina na najtrša leta diktature. »Spravili ste se na napačno generacijo,« je pisalo na enem od transparentov. Veliko je tudi takšnih z dovtipi. »Moj bivši je zanič, vojska je še hujša,« je napisala mladenka.
Streli in vodni topovi
Prepovedi protestov po državi kljubuje na desettisoče ljudi. V vse večjem številu se jim pridružujejo tudi budistični menihi, ki so upor proti generalom vodili že v žafranovi revoluciji leta 2007. Zid strahu je med Mjanmarci padel že pred dnevi, ko so številni mladi, pomešani s starejšo generacijo, ki je pred desetletji že protestirala na ulicah zaradi vojaškega prevzema oblasti, prišli branit krhke zametke demokracije zadnjih let. Strahu niso vnesli niti streli policije na protestnike, ko sta bili v torek v prestolnici Najpjitav ranjeni dve osebi, še trem pa so morali oskrbeti rane zaradi gumijastih nabojev. Ženska, ranjena v glavo, se je v bolnišnici borila za življenje.
Policija je uporabila tudi vodni top in solzivec, da bi razgnala množice. A protestniki so curkom pogosto kljubovali s preprosto prepreko – pokrili so se s planjavo in vztrajno korakali na mestu. Prekomerno uporabo sile so obsodile mednarodne človekoljubne organizacije in večinoma zahodne države.
Zatišje pred nevihto?
Na peti dan protestov so se včeraj v prestolnici demonstracijam vnovič pridružili tudi uslužbenci javne uprave, kar je v preteklih dneh že hromilo delovanje vladnih ustanov. Zaradi stavke zaposlenih na državnih bencinskih postajah v mestu je skoraj povsem zastal tudi javni prevoz. Še en domiselni protest se je zgodil v Jangunu, kjer je več sto žensk, oblečenih v večerne obleke, zahtevalo izpustitev 75-letne Čijeve. Poskušale so nazorno prikazati, da prevzemu oblasti hunte na ulicah nasprotuje tudi vse več žensk.
Generali v protestniško vrenje za zdaj ne posegajo odločneje. Ali je to le zatišje pred nevihto, ne ve nihče. Zbiranje ljudi so poskušali preprečiti z razglasitvijo policijske ure od 20. do 4. ure. Prav tako so v minulih dneh blokirali dostop do facebooka, ki ga v Mjanmarju uporabljata kar dve petini prebivalstva, saj je na tem spletnem omrežju vzniknila stran o civilni nepokorščini. Po blokadi so se uporabniki hitro preselili na druge platforme, med ljudmi pa krožijo tudi navodila, kako zaobiti blokade družbenih omrežij. Vsaj za zdaj nič ne kaže, da bi bili protesti v državi kakor koli posebej koordinirani. Potekajo vsepovsod, udeležujejo pa se jih najrazličnejši sloji prebivalstva – študentje, sindikati, zdravniki, tiskarji, pravniki, vladni uslužbenci in mnogi drugi.
