Kot so v odprtem pismu, objavljenem v več evropskih časnikih, zapisali ekonomisti, je pri četrtini javnega dolga držav območja z evrom upnica ECB. »Povedano drugače: 25 odstotkov dolgujemo sami sebi in če želimo to poplačati, moramo denar poiskati drugje. Med možnostmi so refinanciranje posojil namesto izposojanja za investiranje, zvišanje davkov in zniževanje stroškov,« povzema francoska tiskovna agencija AFP. Vse tri možnosti bi omejile rast in upočasnile gospodarsko okrevanje, so opozorili. Namesto tega predlagajo, da ECB dolg odpiše, države pa bi ta sredstva v zameno postopno namenile naložbam za prehod v zeleno gospodarstvo ter za projekte na področju socialne varnosti in razvoja.
»S takšno potezo bi ECB takoj dala zagon zelenemu okrevanju, državam pa bi pomagala sanirati družbeno, kulturno in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila zdravstvena kriza zaradi covida-19,« so prepričani ekonomisti. Visoki predstavnik ECB je možnost odpisa dolga po navedbah AFP sicer lani že zavrnil, češ da bi to spodkopalo zaupanje v skupno evropsko valuto. Ekonomisti so po drugi strani prepričani, da je odpis dolga vprašanje politične volje evropskih voditeljev.
Območje evra je lani po sezonsko prilagojenih podatkih beležilo 6,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka, je pokazala ta teden objavljena prva ocena Eurostata. V lanskem zadnjem četrtletju je BDP po odboju v tretjem v obeh območjih zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 upadel. Prvi podatki kažejo, da se številne države soočajo z grožnjo nove recesije, potem ko je drugi val prekinil okrevanje, ki se je začelo lani poleti. Ekonomiste skrbita predvsem vpliv zastoja pri cepljenju v Evropi in pa nadaljevanje ukrepov, ki dušijo gospodarstvo, so ob objavi podatkov navajale tuje tiskovne agencije.
