Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) so se v četrtek odločili ohraniti doslej sprejete spodbujevalne ukrepe denarne politike in s tem še naprej zagotavljajo ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema, je danes v izjavi za medije povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Izpostavil je, da obetavni zadnji gospodarski podatki potrjujejo marčne napovedi ECB, ki pa jih zaradi še vedno slabe epidemiološke slike spremlja velika mera negotovosti. Pričakovati je stagnacijo v prvi polovici leta, ki ji bo sledil pospešek pri okrevanju v drugi polovici leta. Predvsem zaradi počasnega poteka programov cepljenja območje evra v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi gospodarstvi pri okrevanju v začetku leta nekoliko zaostaja.
Pričakovanja v proizvodnji na rekordni vrednosti
Marčni indeks nabavnih managerjev se je nekoliko izboljšal. Pričakovanja za proizvodne dejavnosti so dosegle rekordne vrednosti, hkrati pa pričakovanja za storitvene dejavnosti po mesecih krčenja kažejo na stagnacijo. Ti nekoliko bolj optimistični podatki nakazujejo, da se nabor sektorjev, ki so se uspešno prilagodili zajezitvenim ukrepom, širi, izpostavlja Vasle.
Kot nadaljuje, tudi v Sloveniji okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov. Pomemben element okrevanja gospodarstva je tudi razpoložljivost cepiv v državah evrskega območja, ki se je v zadnjih tednih znatno povečala. V prihodnjih mesecih je tako pričakovati nekoliko pospešeno doseganje precepljenosti prebivalstva.
Stroški zadolževanja ostajajo nizki
Ob podpori zelo akomodativne denarne politike ECB so se nominalne donosnosti državnih obveznic po predhodni rasti stabilizirale na ravneh, ki še naprej ohranjajo ugodne pogoje financiranja. Strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih tako ostaja na nizkih ravneh in znaša na desetletni zapadlosti okoli nič odstotkov.
Na zelo nizkih ravneh ostajajo tudi stroški zadolževanja zasebnega sektorja, hkrati pa cene delnic rastejo, pri čemer so se nekateri evropski delniški indeksi povzpeli na ravni pred začetkom pandemije. Visoko sodelovanje bank v evrskem območju na marčni dražbi ugodnih dolgoročnih likvidnostnih posojil za poslovne banke (TLTRO III) priča o ustreznosti ukrepa, s katerim ECB podpira bančni transmisijski kanal denarne politike in posledično omogoča bankam ugodno kreditiranje podjetij in prebivalstva.
Slovenske banke, ki v času krize beležijo visoko likvidnost, v pomoč pa so jim tudi drugi ukrepi denarne in regulatorne politike centralne banke in posredno tudi obsežni ukrepi fiskalne politike, na operacijah refinanciranja preko Evrosistema ostajajo relativno malo udeležene, navaja Vasle in dodaja, da se Slovenija po tem kazalniku uvršča v skupino držav z najnižjim črpanjem.
