Jovica Ivanovski: Ostanite še malo (LUD Literatura, 2020)
Z izborom poezije, zbrane v knjigi Ostanite še malo, se slovenskim bralcem prvič predstavlja eden najbolj priljubljenih sodobnih makedonskih pesnikov Jovica Ivanovski (1961). Je dokumentarist in pesniški karikaturist našega časa, njegovi verzi so komunikativni – lucidni, humorni, tragikomični, preprosti in globoki hkrati. S tovrstnim izrazom je tudi mlajše pesnike preusmeril v angažirano upesnjevanje življenja malega človeka v veliki lokalni in globalni družbi. Prevod Aleša Mustarja.
Tomo Virk: Pod Prešernovo glavo (Znanstvena založba FF UNI LJ, 2021)
Literarni zgodovinar Tomo Virk se v študiji Pod Prešernovo glavo posveča družbeni vlogi slovenske literature. Metodološko izhaja iz okoliščine, da je literarna umetnina tista, ki ji doba, kultura in družba vtiskujejo svoj pečat, hkrati pa jih literatura tudi sama sooblikuje. Avtor torej najprej analizira ugotovitve slovenske komparativistike o posebni povezavi med slovensko literaturo in družbo, nato pa raziskuje naravo tega razmerja tudi v novejših obdobjih, denimo od časa osamosvojitve.
Michael McClure: Brada (Medium, 2019)
Brada ameriškega pesnika, dramatika in esejista Michaela McClura (1932–2020), enega vidnejših predstavnikov beatniške generacije, je bila ob svojem nastanku leta 1965 prva drama, ki je na gledališkem odru kot javnem prostoru eksplicitno uprizorila spolno dejanje, čemur je sledila uspešna sodna bitka za nadaljnje uprizarjanje. Kontroverzen tekst raziskuje naravo zapeljevanja med starleto Jean Harlow in kavbojem Billyjem the Kidom, ključno ju ovira njun ego. Prevedel Oljan Repič.
Boris Čerin Levy: Posmrtno življenje: hm? (Quark, 2020)
Boris Čerin Levy poskuša v znanstvenofantastični trilogiji Oni prihajajo iz vesolja razkriti skrivnosti vesoljnih svetov, katerih del smo tudi zemljani. Če je v prvi knjigi segel v čas hladne vojne v 70. letih prejšnjega stoletja, v drugi pa v oddaljeno prihodnost, se v tretji knjigi bolj posveča sedanjosti. Drugi del knjige 3 je tako poimenoval Posmrtno življenje: hm? in namignil, da zemljani med vesoljci kdaj najdemo tudi zaveznike.
Ignacy Karpowicz: Ljubezen (Škuc, 2020)
Poljaka Ignacyja Karpowicza (1976) slovenski bralci že poznajo po romanih Baladine in romance ter Osti, njegova nova romaneskna pripoved Ljubezen pa govori o homoseksualni ljubezni v senci družbene stigme, homofobije in avtohomofobije. Distopična pripoved o pisatelju Jaroslavu Iwaszkiewiczu namreč stanje aktualne homofobne poljske politike preslikuje v bližnjo prihodnost. Delo, ki se dogaja v preteklosti, distopični prihodnosti, brezčasju pravljice in sodobnosti, je prevedla Jana Unuk.
