Sonjin dnevnik: Beg in alija (Založba ZRC SAZU, 2021)

Dnevnik 14-letne Sonje Borus spominja na Ano Frank, čeprav njuna – judovska – usoda ni bila ista. Sonjo je mama v Berlinu leta 1941 predala sionistični organizaciji, ki je otroke tihotapila na varno v Palestino. Njena skupina pa se je zataknila na Lesnem Brdu pri Ljubljani, nato v Italiji, Švici, od koder je končno dosegla cilj. Sonja popisuje svojo skrb za mamo in bratca, neutolažljivo žalost, pa tudi mladostne ljubezni in razočaranja. Prevod: Jaša Drnovšek.

Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 4: Priznanje mesa (Založba ŠKUC, 2020)

Četrti del tetralogije francoskega filozofa Michela FoucalutaZgodovina seksualnosti, ki je ostal nedokončan zaradi avtorjeve smrti, je študija spisov najpomembnejših cerkvenih očetov, ki so utemeljili vrednote, kot so kult življenja, prezir do telesa, podreditev in obvladovanje volje, obveznost resnice. Je del avtorjevega načrta »genealogije človeka želje«, katere ključni moment je oblikovanje krščanske misli v odnosu do seksualnosti. Prevedla ga je Suzana Koncut.

Kate Elizabeth Russell: Moja temna Vanessa (Učila, 2020)

Roman Moja temna Vanessa je roman časa, saj mlada Američanka Kate Elizabeth Russell v njem tematizira kompleksno vprašanje spolne zlorabe, še posebej če so vpletene mladoletne osebe. Petnajstletna Vanessa se je v mladostni zagledanosti zapletla z 42-letnim profesorjem, šele 17 let kasneje pa se ji ob neki drugi obtožbi proti istemu človeku njena zgodba pokaže v povsem drugačni luči. Gre torej za vprašanje zlorabe v polju, ko da pomeni da.

Damir Globočnik: Hinko Smrekar (Revija SRP, 2021)

Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik je neutruden raziskovalec in plodovit avtor, tokrat pa se je lotil Hinka Smrekarja, izjemnega karikaturista, risarja, grafika in slikarja, ki je bolje kot kateri koli slikar ujel duha svojega časa. Globočnik ga najprej zagrabi življenjepisno, nato pa tematsko, od Taroka do Vzorov, od risanja glave in Pikantnih stvari do dolgoletnega hiranja zaradi španske gripe ob gluhi državi; in to ob izjemo zanimivi beri reprodukcij.

Janez Marušič: O krajini (Biotehniška fakulteta, 2020)

Dr. Janez Marušič je svoje življenje posvetil krajinskemu in varstvenemu prostorskemu načrtovanju, ki ga sam imenuje ustvarjalno varstvo sveta. V času skoraj nezamisljivih sprememb okolja nas avtor pelje tako skozi paleolitski, starozavezni, renesančni pogled na svet kot na krajino kot sodobno družbeno institucijo, pri tem pa ima ves čas v mislih tako varstvo sveta kot ustvarjalne rešitve.