Glavni up slovenske alpske smučarske reprezentance na svetovnem prvenstvu, ki bo od 8. do 21. februarja v Cortini d'Ampezzo, v boju za kolajno kljub turbulentnemu dogajanju v zadnjih tednih ostaja Žan Kranjec. Pred sezono je kazalo, da največja tekma za Vodičana prihaja ob pravem času. Rezultatsko je pri 28 letih dozorel, v minuli sezoni in na začetku nove se je vse večkrat uvrščal na zmagovalni oder. Realnost je drugačna. Decembra je Žanu Kranjcu trenažni proces prekinila družinska tragedija, po kateri se ni več vrnil na najhitrejšo smučino. Povrhu se je pred vrhuncem sezone v svetovnem pokalu v Adelbodnu poškodoval in izpustil preizkušnji, na katerih bi branil lansko zmago.
Prihodnost je za 28-letnega smučarja sicer svetlejša, a ne sijoča. V zadnjih dneh se je vrnil na sneg in pravi, da trenira z vse večjo intenzivnostjo. Bolečin v hrbtu ne čuti, velika težava pa je, da je izgubil tekmovalni ritem. Kmalu bo minilo že dva meseca od njegove zadnje tekme. »Skušam biti pozitiven. Motiviram se z dejstvom, da si na treningih upam vse več. Poleg tega sem lačen treningov in tekem. Zavedam se, da trud morda ne bo zadoščal za želene uvrstitve. Alpsko smučanje je šport, v katerem lahko premagaš sam sebe, pa to ne zadostuje za zmago. Lahko si tudi deseti,« je odkrit Žan Kranjec.
Zmagovalec dveh veleslalomskih tekem svetovnega pokala je na zadnjih dveh velikih tekmovanjih dosegel odlični uvrstitvi. Na olimpijskih igrah v Pjongčangu je bil četrti, na svetovnem prvenstvu predlani v Areju pa peti. »Po Adelbodnu sem obrnil nov list na svoji športni poti. S kolajno na velikem tekmovanju se ne obremenjujem, vsekakor pa bi jo rad dosegel. Najpomembnejša je osredotočenost na delo. Ta mora biti maksimalna. Z njo bom gotovo imel priložnost, da se še dokažem,« razlaga Kranjec.
Hadalin: Kam usmeriti energijo?
Drugi član majhne slovenske reprezentance tehničnih disciplin Štefan Hadalin je največji uspeh v karieri doživel predlani v Areju, kjer je postal svetovni podprvak v alpski kombinaciji. Vrhničan ima za sabo najbolj konstantno sezono svetovnega pokala, saj je edini alpski smučar, ki je osvojil točke na vseh devetih slalomih. Lepotna napaka je, da se nikoli ni uvrstil med najboljšo deseterico, zato je čakanje na vrhunski rezultat utrujajoče tako zanj kot za delavce okrog njega. Najbolj spodbudno zanj pa je, da je bil najboljši v sezoni ravno na generalki pred prvenstvom, saj je bil v v Chamonixu 12. in 15. Podatek, da se 25-letni slalomist znajde v spomladanskih razmerah, ima dodatno težo tudi zato, ker meteorologi vsaj za prvi teden prvenstva napovedujejo visoke temperature. Lahko se zgodi, da bo marsikatera končna odločitev zelo specifična.
Vrhničan v tem trenutku še ne ve, ali bo v Cortini d'Ampezzo sploh branil kolajno iz Areja. V napovedih pred prvenstvom je bil precej mlahav, česar od svetovnega podprvaka nismo pričakovali. Na vprašanje, zakaj je tako, je odgovoril: »Spoštujem mišljenje, da se lahko kolajne na velikem tekmovanju osvaja le s samozavestjo in odločnostjo. Pri meni teh vrlin v alpski kombinaciji res ni. Prvi razlog je, da je spremenjen format tekmovanja, ki nekoliko bolj favorizira specialiste za hitre discipline, poleg tega pa je konfiguracija slalomskega terena v Cortini d'Ampezzo dokaj preprosta. Drugi razlog pa je, da sem superveleslalom treniral manj, kot bi ga moral za vrhunski rezultat v alpski kombinaciji. Ne zato, ker bi si tako želel. K temu so me prisilili objektivni razlogi. Zaradi koronakrize smo izpustili priprave v Južni Ameriki, zato nisem imel tako kakovostnih pogojev, kot bi jih imel sicer,« odgovarja Štefan Hadalin.
Najboljši slovenski slalomist se sprašuje, ali ima smisel, da po napornem januarju, ko je bilo na sporedu kar sedem slalomov svetovnega pokala, izgublja energijo za prvi del prvenstva. V tem primeru bi v torek, 9. februarja, tekmoval še na superveleslalomu, ki bi služil kot priprava na alpsko kombinacijo. »Glavno vprašanje, ki si ga zastavljam tako sam kot vsa reprezentanca, je, kam usmeriti energijo. Nagibamo se k temu, da bi se čim bolj pripravil na preizkušnje v slalomu, veleslalomu in paralelno tekmo. V nasprotnem primeru lahko pregorim. Kljub temu da imam proti koncu sezone še dovolj energije, kar je napredek v primerjavi s preteklimi sezonami,« pravi najboljši slovenski slalomist.
V Cortino z dvignjeno glavo
Glavni trener Klemen Bergant pravi, da so cilji reprezentance na vrhuncu sezone znani in so bili zapisani pred sezono. Na papirju je mogoče prebrati, da so ambicije visoke, in sicer veleslalomska kolajna ter uvrstitev med najboljšo slalomsko deseterico. »Vprašanje pa je, ali so cilji glede na okoliščine realni. Na velikih tekmovanjih štejejo kolajne, zavedamo pa se, da se jih ne osvaja na vsakem prvenstvu. Uspehi preteklosti kažejo, da se znamo na veliko tekmovanje dobro pripraviti. To sta s po dvema vrhunskima uvrstitvama dokazala tako Žan kot Štefan, ki se je na prvem velikem tekmovanju pred štirimi leti v St. Moritzu uvrstil na rep slalomske deseterice. Ali nam bo uspelo tudi tokrat, bomo videli. Dejstvo pa je, da gremo v Cortino d'Ampezzo z dvignjeno glavo,« se sprašuje Klemen Bergant, ki opozarja še na dodatno priložnost, in sicer paralelno preizkušnjo. »Tako Žan kot Štefan sta sposobna v tej disciplini doseči vrhunski rezultat. Težko se je v kvalifikacijah uvrstiti med najboljših 16, ki si priborijo pravico izločilnih bojev. Kasneje je vse mogoče.«
