V navadi je že, da društvo Asociacija vsako leto pred kulturnim praznikom predstavi svoje poglede na aktualna dogajanja v kulturi. Drugače kot v preteklosti pa ta zagovorniška organizacija ni postregla z izsledki kakšne raziskave ali analizo splošnega stanja, temveč je poudarila, da področje kulture v zadnjem letu trpi zaradi nižanja demokratičnih standardov in oženja prostora za svobodno izražanje, »včasih posredno, pogosto pa docela neprikrito«, kot je ugotovila predsednica Asociacije Inga Remeta. »Priča smo nenehnim poskusom zasuka vrednot, ki jih spremlja demontaža pravne države; v teh razmerah posamezni glasovi niso več slišani ali so celo tarča napadov.«
V minulem letu smo bili tako priča protipravnemu odvzemu statusa samozaposlenega v kulturi, pa različnim pritiskom oblasti na ustvarjalce in ustanove, kršitvam postopkovnih in zakonskih določil, spreminjanju pravilnikov in različnih aktov kljub nasprotovanju stroke ter drugim enostranskim odločitvam politike, ki jih je spremljala odsotnost širšega dialoga. »Kultura temelji na svobodnem izražanju, toda svoboda izražanja je pod udarom,« je menila.
Mimo stroke brez pojasnil
Odvetnik Dino Bauk je naštel več primerov, v katerih so se nosilci oblasti odločali samovoljno in arbitrarno. »Pri izbrisu glasbenika Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih, kjer odločba s pravnega vidika sploh ni bila ustrezno obrazložena, je bila samovoljnost res očitna, saj se ministrstvo ni potrudilo niti toliko, da bi svoji odločitvi vsaj formalno priskrbelo videz zakonitosti.« Enako arbitrarnost je bilo zaslediti tudi v različnih postopkih, denimo pri obravnavi vlog samozaposlenih za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna: v nekaj primerih je pristojna strokovna komisija vlogo ocenila pozitivno, kulturni minister Vasko Simoniti pa je nato v enem stavku pojasnil, da v skladu s svojimi pristojnostmi tega mnenja ne bo upošteval.
»Vloge so bile tako brez prave utemeljitve zavrnjene, pa čeprav so merila za dodelitev te pravice povsem natančno določena,« razlaga Bauk. »Podobno se je dogajalo pri imenovanjih direktorjev javnih zavodov, kjer minister ni upošteval mnenja svetov in strokovnih svetov, pa tudi širše stroke. Seveda ima minister vso pravico, da se odloči po svoje, toda če je njegova izbira v popolnem nasprotju s strokovnimi stališči, bi jo moral natančneje obrazložiti, ne pa preprosto pojasniti, da je šlo po njegovi presoji za najboljšega kandidata.«
Rahljanje mej zakonitega
Tovrstno samovoljo je bilo sicer opaziti tudi ob neizplačilu sredstev STA, zamrznitvi financiranja filmske produkcije ali pač nedavni ustavitvi objave razpisa za vpis na fakultete. »Na bistvenih izvršilnih funkcijah imamo skratka ljudi, ki zavestno izstopajo iz ustaljenega sistema odločanja, pri čemer se ne menijo niti za zakonske okvire.«
Tako tudi še vedno ni jasno, na podlagi katere odločbe je sploh prišlo do izselitve uporabnikov Roga, saj MOL do danes še ni predstavil ustrezne pravne podlage za izpraznitev prostorov, opozarja Bauk. »Uporaba skrajne represivne sile brez zakonske osnove se je pred leti začela z zavračanjem migrantov na meji; takrat je očitno prevladalo mnenje, da gre za tako velik problem, da ga je treba reševati izven obstoječega pravnega reda. Zdaj se to dogaja vsem nam – ko oblast nečesa ne more narediti po zakoniti poti, preprosto stopi iz pravnih okvirov. Edino vprašanje je, kdo bo naslednji.« Enak vzorec delovanja je bilo zaslediti pri poskusu ŠOU, da nenapovedano ukine podporo Radiu Študent, je dodal odgovorni urednik tega radia Matjaž Zorec, ki pa v zapletu vidi tudi svetlo plat – prepoznava jo v odzivu javnosti, ki je delovanje tega kritičnega medija odločno podprla.
