V nasprotju s primerljivimi raziskavami Zlata nit ne meri le zadovoljstva zaposlenih, pač pa v središče merjenja postavlja odnos med zaposlenim in organizacijo. Podatki namreč kažejo, da kakovostni odnosi neposredno vplivajo na uspešnost podjetja. Vsak odnos, naj bo osebni ali poslovni, občasno potrebuje preverjanje kakovosti.
Odličen odziv podjetij
Letos se je za sodelovanje odločilo 59 podjetij. »Številka je navdušujoča in vsi smo lahko ponosni nanjo, s sodelujočimi podjetji, najboljšimi zaposlovalci, na čelu,« komentira mag. Edita Krajnović, vodja metodologije Zlata nit. Dober odziv potrjuje zavedanje o visokem pomenu človeškega kapitala in odnosov. Podjetja se prijavljajo kljub koronakrizi ali prav zaradi te. Zdi se kar neverjetno, koliko smo se naučili iz krize pred leti iz raziskav kolegov z ekonomske fakultete, dr. Maje Zalaznik in dr. Matevža Raškovića, ki tudi sodelujeta v izborni komisiji Zlata nit: da so podjetja, ki so skrbela za kakovostne odnose, iz krize prišla hitreje in bolj okrepljena kot tista, ki ukvarjanja z ljudmi in odnosi ne razumejo kot sistematično dejavnost. »Tista, ki tudi v krizi ne opustijo pomembnega, z dejanji izkazujejo, kakšne so njihove resnične (ne deklarativne) vrednote,« dodaja mag. Krajnovićeva. Na to, da je treba vedeti, kaj je pomembno ohranjati in negovati, ne le spreminjati, opozarja tudi dr. Miha Škerlevaj z ekonomske fakultete, ki se ukvarja z upravljanjem sprememb, prav tako član izborne komisije.
Novinci in dolgoletni zlatonitniki
Podjetja se potegujejo za naziv najboljšega zaposlovalca v treh kategorijah: mala, srednje velika in velika podjetja. Med prijavljenimi je največ srednje velikih podjetij (do 250 zaposlenih), in sicer 25, malih (do 50 zaposlenih) je 23 in 11 velikih. Takšna struktura prijav je zrcalo strukture slovenskega gospodarstva, v katerem močno prevladujejo prav mala in srednje velika podjetja. Razveseljuje tudi, da je med prijavljenimi pet novincev: Eti, Gorenje Orodjarna, Lek Veterina, Unior in Taxa iz Ajdovščine. Tri podjetja v izboru Zlata nit sodelujejo vseh 14 let, to so BDO Revizija, Četrta pot in Elvez. V izboru najboljših zaposlovalcev pa več kot 10 let dodatno sodeluje še 14 podjetij, in sicer Agitvitt Solutions, BDO Svetovanje, Blažič robni trakovi, Butan Plin LJubljana, Hidex, Intera, Interblock, Krka, List, Lotrič Meroslovje, Mikrografija, Plastika Skaza, Plinovodi in Špica International.
Finalisti bodo znani že prihodnji petek
Središče Zlate niti je vprašalnik za zaposlene. Sestavlja ga 44 trditev, urejenih v sedem tematskih sklopov, to pa so: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vloga in kakovost dela posameznika v podjetju, vodenje, komuniciranje in sodelovanje, podjetnost in inovativnost, delovna obremenitev, osebna rast in razvoj ter čustvena pripadnost zaposlenih. Vsako sodelujoče podjetje na podlagi odgovorov zaposlenih prejme osnovno in razširjeno poročilo. Analiza podjetje osvetli v primerjavi s podjetji sorodne velikosti (benchmarking), predstavi pa tudi morebitne razlike med posameznimi skupinami zaposlenih (starejši, mlajši; vodstvo, zaposleni). »Še večji poudarek kot prej dajemo poročilom, ki jih dobijo podjetja, in njihovi uporabnosti. Tu delamo razvojne premike: nekaj jih bo vidnih že letos. Izredno pomembno je namreč, da podjetja razumejo, kako uporabljati svoje rezultate,« napoveduje Dejan Gruban, član ekipe Zlate niti na področju raziskav in analiz. »Na uvrstitev podjetij med sedem finalistov v svoji kategoriji bo vplivalo povprečje rezultatov vprašalnika med zaposlenimi (80 odstotkov) in uspešnosti (20 odstotkov), merjene z indeksom uspešnosti BSX Bisnode. Finaliste bomo na straneh rubrike Zaposlitve in kariera razkrili prihodnji petek.
Kako presvetlimo organizacijo?
»V podjetjih imamo priložnost spremljati, kako izjemen razcvet na področju sodelovanja, podjetnosti in zavzetosti ljudi prinaša Zlata nit,« poudarja mag. Krajnovićeva. Rezultati so informacija, ki vodstvu in strokovnim službam omogoča navigacijo, na katerih področjih se je treba aktivirati, da podjetje neguje ali razvija svojo odličnost. Vse to, kar podjetje vlaga v odnose in zavzetost ljudi navznoter, se zelo hitro odraža na rezultatih na trgu. Po načelu: »Poskrbite za svoje ljudi in ti bodo poskrbeli za vaš posel.« Vprašalnik Zlate niti, ki ga skozi leta tudi posodabljamo, temelji za raziskovalnih spoznanjih in razumevanju dejavnikov, ki gradijo tako imenovano konstruktivno kulturo in vplivajo na zavzetost zaposlenih in inovativnost. Dr. Sergeja Slapničar z ekonomske fakultete je že pred leti predstavila model, ki na podatkih Zlate niti jasno pokaže vpliv organizacijske kulture na motivacijo ljudi in njihovo inovativnost. »Vprašalnik je kot rentgen, s katerim 'presvetlimo' organizacijo, in slika pokaže, kako zdravi so odnosi v njej.«
Novosti pri SPP
Leta 2017 je pod okriljem Zlate niti zaživel še natečaj SPP – z leti še vedno zavzeti, ki nastaja v sodelovanju s projektom ASI, Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. SPP – z leti še vedno zavzeti osvetljuje podjetja, ki prepoznavajo potencial starejših zaposlenih in jim omogočajo ugodne pogoje dela, zaradi katerih ne zapuščajo delovnih mest ob prvem izpolnjenem kriteriju za upokojitev. Pozornost namenja zaposlovalcem, ki pozornost namenjajo starejšim zaposlenim, poznajo njihov potencial in cenijo njihove izkušnje, znanje in delavnost. »Za pridobitev priznanja mora podjetje izpolnjevati štiri pogoje: da ima vsaj 15 odstotkov zaposlenih, starejših od 45 let; da izvaja ukrepe upravljanja starejših zaposlenih; pri osebni rasti in razvoju starejših zaposlenih po samooceni zaposlenih ne izkazuje bistvenih odstopanj od drugih starostnih skupin; razviden mora biti napredek skozi leta, hkrati pa mora podjetje izkazovati poslovno uspešnost,« pojasnjuje Edita Krajnović. Lani so posebna priznanja prejela podjetja Unior, Dobrovita in Labena.
Prilagoditve vprašalnika so sledile ugotovitvam analitike Zlate niti o dinamiki osebne rasti in razvoja zaposlenih, ki je pred štirimi leti pokazala, da v slovenskih podjetjih osebni razvoj pade pod povprečje že pri 41 letih. To je podatek, ki ga moramo vzeti z vso resnostjo. »V sodelovanju s projektom ASI, z leti še vedno zavzeti si veliko prizadevamo ne le za merjenje medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja starejših, temveč tudi za promocijo dobrih ali – brez pretiravanja – izjemnih in zglednih praks,« je spodbudna mag. Krajnovićeva.
To je tudi usmeritev za letošnjo konferenco Zlata nit, ko bodo znani tokratni zmagovalci. Izrazito bo usmerjena v digitalizacijo in tako prijetno je slišati pomislek: »Tega še ne znam.« In odgovor. »To je torej odlična priložnost, da se naučiš!« Mislim, da nas je z Zlato nitjo vse skupaj zajel val, ki se mu prepuščamo: deskanje po valovih vseživljenjskega učenja. »Tako kot smo Slovenci prvi na svetu začeli meriti kakovost odnosov, bomo postajali prepoznavni tudi po tem, kako hitro se lahko medsebojno učimo. To je čudovita tekma, v kateri zmagujemo vsi – ker vsi zrastemo,« sklene mag. Edita Krajnović, vodja metodologije Zlate niti.
