Kulinarično bogastvo Slovenije je strnjeno v 24 gastronomskih regij in tri vinorodne dežele z več kot 400 značilnimi lokalnimi in regionalnimi živili, jedmi in pijačami. V edini evropski državi, ki povezuje Alpe z okusnimi pastirskimi živili s planin, Mediteran s solnim cvetom, Kras z mesninami, ki zorijo na burji, in Panonsko nižino, ki ohranja tisočero oblik močnatih jedi in kruha, je vse blizu. Ponašamo se z najboljšo kuharsko mojstrico na svetu Ano Roš, odličnimi chefi, med katerimi jih ima nekaj tudi prestižno Michelinovo zvezdico, z veliko vrhunskimi restavracijami po izboru vodnika Gault & Millau in gostilnami, ki so zaradi izpolnjenih zahtevanih pogojev in ponudbe nosilke naziva slovenska gostilna, z več kot 460 turističnimi kmetijami, približno še toliko izletniškimi kmetijami, več kot 150 planinskimi kočami, skoraj 100 vinotoči in več kot 30 osmicami. V Sloveniji so uveljavljene družabno-kulinarične prireditve in festivali, med drugim čokolade, potice in piva. Poleg tega imamo vrhunske vinarje z mednarodno priznanimi in nagrajenimi vini iz treh vinorodnih dežel, razdeljenih v devet vinskih okolišev. Smo svetovno pomembna medena dežela z več kot 10.000 čebelarji, ki skrbijo za dobrih 200.000 čebeljih družin. Kočevski gozdni med in kraški med imata celo evropsko zaščiteno označbo porekla.
Kopun nekoč samo za graščake
Že leta 1689 smo dobili zapisan recept za alkoholno medico, prva slovenska kuharska knjiga avtorja Valentina Vodnika je izšla leta 1799, najstarejša omemba kranjske klobase sega v drugo polovico 18. stoletja, enkraten okusen pohorski lonec je kuharica Darinka Orlačnik ustvarila v 20. stoletju… Pisna pričevanja o prleški tunki segajo v drugo polovico 15. stoletja, o kruhu vrtanek pa iz 17. stoletja. Zaradi izvrstnih avtentičnih jedi, tudi kozjanskega kopuna, ki je bil nekoč del prehranskega obilja samo za graščake, in znamenite štajerske kisle juhe, ki je opisana s samimi presežki, ter niza drugih jedi si je Slovenija prislužila naslov evropska gastronomska regija 2021, saj je po mnenju mednarodnih gastronomskih strokovnjakov raj za dobrojedce.
Slovenija je kandidirala in tudi dobila ta prestižni naslov še pred izbruhom covida-19. S tem nazivom se letos ponaša tudi portugalska regija Coimbri, vendar pa je treba poudariti, da je do zdaj Slovenija edina, ki si je ta naslov prislužila kot cela država. Naziv podeljuje mednarodni inštitut IGCAT (International institute of gastronomy, culture, arts and tourism), ki državi oziroma regiji naziv podeli predvsem zaradi njene vizije in odločenosti za razvoj gastronomije. »Projekt je izrazito trajnostno naravnan, spodbuja lokalno samooskrbo, podporo majhnim ponudnikom in vključuje lokalno prebivalstvo,« poudarja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO). Vsi partnerji projekta izvajajo aktivnosti, seveda prilagojene razmeram. Cilj projekta je tudi, da na destinaciji pusti trajno zapuščino, torej nekaj, na čemer je lahko graditi tudi v prihodnje, ko se bodo odvili načrtovani dogodki. V teh dneh bo objavljen poziv za vključitev v zeleno shemo za restavracije in gostinske ponudnike za pridobitev naziva Slovenia green cuisine. »Začenjamo kampanjo, namenjeno Slovencem, s katero želimo krepiti zavedanje o pomenu lokalne gastronomije in odgovorni konzumaciji hrane, vključno z zmanjševanjem odpadkov. Posebno pozornost namenjamo zmanjševanju uporabe plastike za enkratno uporabo, ne zgolj v gostinskih obratih, ampak tudi v nastanitvenih objektih. S krepitvijo in razvojem lokalnih gastronomskih znamk spodbujamo še tesnejše povezovanje kmetijstva in turizma z namenom krepitve kratkih nabavnih verig,« poudarja sogovornica.
Kulinarični dogodki bodo izvedeni v skladu z možnostmi, saj pandemija oziroma trenutna situacija najbolj vpliva prav na že načrtovane. »Določene dogodke smo morali že odpovedati, nekatere pa prestaviti ali prilagoditi razmeram. Bo pa v virtualni obliki potekalo precej dogodkov partnerjev, ki so se že prilagodili sedanji realnosti. Slovenija, ki si je v minulem letu in tudi že prej zaradi gastronomije prislužila več priznanj in vidnih objav v Evropi in svetu, se je uvrstila med najbolj zaželene gastronomske destinacije. V letošnjem letu, ko je ponosna nosilka osvojenega naziva in ko zeleno shemo slovenskega turizma nadgrajujemo z znakom Slovenia green cuisine, pa bomo še utrdili položaj naše države kot destinacije za odlična kulinarična doživetja,« končuje Pakova.
