Pravno-informacijski center (PIC) nevladnih organizacij je prejšnji teden sporočil, da je bila vzpostavljena Pravna mreža za varstvo demokracije, v kateri so poleg PIC-a še Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), Danes je nov dan ‒ Inštitut za druga vprašanja (DJND) in Amnesty International Slovenija (AIS). »Nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiski na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti, predstavljajo grobo zlorabo prava. Zato smo se štiri nevladne organizacije in zaskrbljeni posamezniki povezali v pobudo Pravna mreža za varstvo demokracije, ki združuje spletno platformo in mrežo visoko usposobljenih pravnikov in odvetniških pisarn,« so zapisali na spletni strani.
Mreža bo po zagotovilih ustanoviteljev nudila pomoč posameznikom in organizacijam, ki so se ali se bodo zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v postopkih, pri čemer jim bo nudena podpora pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so po njihovem prepričanju nezakoniti, protiustavni in nedemokratični. »Ustavno sodišče RS je decembra 2020 ugotovilo, da način podaljševanja ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije s sklepi, ki niso objavljeni v Uradnem listu RS, ni skladen z ustavo. Zato je na primeru podaljševanja odlokov o zbiranju v vzgojno-izobraževalnih zavodih ugotovilo, da sklepi Vlade RS niso začeli veljati in se tudi niso smeli uporabljati,« pojasnjujejo. Nevladniki so sicer ob začetku delovanja mreže objavili javni poziv Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, da vloži vse napore v vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov. Ti prekrški se sicer pretežno nanašajo na kršitve vladnih odlokov in ukrepov v času epidemije, ki so bili sprejeti na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih.
Nevladniki zahtevajo odpravo krivic s sistemskim ukrepom
»Vlada je z neobjavljanjem predpisov v Uradnem listu povzročila nezakonito stanje, s kaznovanjem na podlagi neveljavnih predpisov pa je grobo kršila temeljna načela pravne države. Nesporno gre za vsebinsko in procesno izredno zahtevno pravno materijo, saj bo najprej treba izluščiti časovna obdobja po razglasitvi epidemije, v katerih so prekrškovni organi nezakonito izrekali globe,« je med drugim zapisano v javnem poziv državnemu tožilstvu. Nevladniki menijo, da je nujno, da se nepravno stanje, ki ga je povzročila država, pripozna in povzročene krivice uredi s sistemskim ukrepom. »A ker ministrstvo za pravosodje zmotno meni, da argumentacija iz odločitve Ustavnega sodišča iz decembra ne velja za vse akte, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, ter da bi bilo ''širjenje te odločitve na vračanje vseh že plačanih glob v tem trenutku preuranjeno'', ni pričakovati, da bi oblikovalo sistemsko rešitev,« še ocenjujejo. Zaradi tega so nevladniki prepričani, da je za varovanje pravne države nujna proaktivna drža državnega tožilstva, ki ima po njihovem prepričanju v tem specifičnem zgodovinskem obdobju ključno vlogo, da zagotovi zakonitost, delovanje pravne države ter zaščiti človekove pravice in temeljne svoboščine.
Na strani so sicer že objavljena nekatera pravna mnenja, in sicer v zvezi s pravnimi sredstvi za povrnitev glob, glede prepovedi zbiranja, izrekanja glob zaradi hupanja med protestom in izrekanja glob zaradi kršenja ukrepa obveznega nošenja zaščitne maske na prostem.
