Novi, že osmi protikoronski sveženj ukrepov (PKP8, ki ga je vlada sprejela na včerajšnji dopisni seji, prinaša podaljšanje čakanja na delo do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa še dvakrat po en mesec in subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.
Delodajalci bodo za plače delavcev, katere brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli subvencijo v višini 50 evrov, ki bo veljala za delo, opravljeno od januarja do junija. Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.
Vlada je ob tem uslišala sindikate in delodajalce ter odpravila neenako obravnavo zaposlenih pri izplačilu kriznega dodatka v višini 200 evrov. Tisti, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali božičnico, zaradi prekoračenega cenzusa namreč niso bili upravičeni do kriznega dodatka, medtem ko so ga lahko dobili delavci, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli v drugih mesecih, na primer januarja. S predlogom spremembe zakona bodo do kriznega dodatka upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju, ki so decembra tudi dejansko delali, in katerih zadnja mesečna plača (za november) ni presegla dvakratnika minimalne plače oziroma 1881,16 evra.
Predlog zakona tudi predvideva, da je delodajalec za čas, ko mu je prepovedano opravljanje dejavnosti z vladnim odlokom, upravičen do povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo, pri čemer se kot osnova nadomestila upošteva bruto II. Pri delodajalcih, ki še niso prejeli 800.000 evrov državnih pomoči, znaša povračilo nadomestila 100 odstotkov, pri delodajalcih, ki so ta znesek presegli, pa 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače. Določba se bo uporabljala za napotitve na čakanje na delo od 1. februarja 2021.
GZS: Ukrepe bi bilo treba izboljšati
Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je povedala, da predlog PKP8 prinaša rešitve za nekatere izzive, ki bi morali biti rešeni že v PKP7, zlasti podaljšanje in izboljšanje ukrepa čakanja na delo ter blažitev učinkov vpliva uveljavitve novele zakona o minimalni plači. Ob tem pa opozarja, da so pogoji, ki bi omogočali koriščenje teh ukrepov, prezahtevni, zato na GZS pričakujejo v končni verziji PKP8 njihovo izboljšanje.
Gospodarstvo se, kot je dejala Šmučeva, sicer zavzema še za druge izboljšave že sprejetih ukrepov, kot je denimo boljše kritje fiksnih stroškov, pa tudi nove ukrepe, za katere je država obljubila, da jih bo reševal PKP9. Pri tem izstopa potreba pri pomoči in zagonu najbolj prizadetim panogam.
OZS za povrnitev izpada prometa po vzoru Avstrije
Na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) pozdravljajo podaljšanje ukrepa čakanja na delo in povračilo nadomestila plač v celotnem znesku, torej bruto II in ne zgolj bruto I. Pogrešajo pa številne druge ukrepe, zlasti nadomestilo za izpad prometa pod pogoji, s katerimi bi bili do pomoči deležni vsi, ki jih je država omejila ali jim prepovedala opravljati dejavnost.
»Četudi so posamezni ukrepi dobro zastavljeni, pa številni naši člani ne dobijo pomoči zaradi pogojev. Ukrepi morajo biti enostavni in pregledni, brez odvečne birokracije. Glede na to, da so številni obrtniki in podjetniki zaprti že več mesecev, bi jim morala država po vzoru Avstrije povrniti tudi nadomestilo za izpad prometa. Še vedno tudi menimo, da vsem tistim, ki kljub epidemiji vendarle poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči. Ta sredstva naj raje namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim,« je na današnji seji upravnega odbora OZS povedal predsednik zbornice Branko Meh.
Na stroge pogoje v ukrepih pomoči je opozoril tudi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. »Že dolgo časa govorimo o tem, da se sprejme enostavne ukrepe, da bo finančna pomoč prišla takoj. Zgledujmo se po Avstriji, ki je obrtnikom in podjetnikom v panogah gostinstva in turizma povrnila tudi izpad prometa. V naši panogi zaposleni dajejo odpoved, zato bo tudi vnovični zagon zelo problematičen, ker kadra preprosto ne bo,« je opozoril Cvar, ki obenem predlaga tudi znižanje stopnje DDV za gostinstvo. Na OZS se zavzemajo tudi za financiranje prevozniškega sektorja; zaradi težav z likvidnostjo bi namreč prevozniki nujno potrebovali že obljubljena posojila SID banke z državnim poroštvom.
V sindikatih so nad ukrepi razočarani
V sindikalni konfederaciji Pergam ocenjujejo, da je PKP8 močno pomanjkljiv, saj kljub večkratnim pozivom ne vključuje nekaterih ključnih vsebin, ki so nujne za preprečevanje širjenja epidemije v delovnih kolektivih . »Najbolj nujen ukrep bi moral biti dvig nadomestila plače v primeru okužbe z novim koronavirusom z 80 na 100 odstotkov. To bi odpravilo tveganje prisotnosti okuženih brez simptomov ali z lažjimi simptomi na delovnem mestu, saj si mnogi zaradi strahu pred zmanjšanjem dohodka ne upajo v samoosamitev. Z vztrajnim zavračanjem takšne ureditve vlada objektivno in subjektivno prevzema odgovornost za to, da se epidemija pri nas ne umirja in za smrti, ki iz tega naslova izvirajo,« je kritičen predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
V Pergamu pozdravljajo odločitev vlade, s katero je iz cenzusa do kriznega dodatka za zaposlene izključila poslovno uspešnost, izplačano v mesecu novembru, ob tem pa obžalujejo, da hkrati ni odpravila po njihovem povsem neutemeljenega razlikovanja zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Slednji namreč do njega prav tako niso bili upravičeni.
Glede subvencioniranja dviga minimalne plače pa na Pergamu pogrešajo izračune in finančne posledice znižanja najnižje osnove za plačilo prispevkov socialnih zavarovanj v drugi polovici leta 2021. »Medtem ko predlagana rešitev pomeni še večji transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno, pa PKP8 ne predvideva nadomestitve izpada, ki bo iz tega naslova nastal v zdravstveni blagajni, ki se že tako sooča s finančnimi težavami,« je opozoril Počivavšek, ki pri tem ukrepu pogreša varovalko, ki bi prejemnikom subvencije prepovedovala odpuščanje delavcev v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, prav tako pa tudi prepoved izplačevanja dobička, dividend ter nagrad poslovodstvu teh družb.
Ogorčenje nad potekom pogajanj
V sindikatih so močno razočarani tudi nad načinom socialnega dialoga. Usklajevanja v okviru pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki so bila predvidena za pretekli vikend, so bila namreč v soboto prekinjena, ker vladni predstavniki niso imeli mandata za pogajanja o predlogih socialnih partnerjev. Glede na to, da je bil zakon že posredovan v zakonodajni postopek, obenem pa se je obdobje 72 ur, kolikor ima ESS na razpolago za pogajanja, izteklo, se usklajevanja ne bodo nadaljevala,
»Vladni pogajalci niso dobili mandata za pogajanja, temveč zgolj za poslušanje, kar nikakor ni v skladu s pravili o delovanju ESS ali protokolu za sprejemanje interventne zakonodaje. Pogajanja na ESS so se spremenila v monologe, to pa za socialni dialog ni dober obet,« je opozorila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
