Pa še to: gospa Pezdičeva Pahorja postavlja pred ogledalo; o tem sem sam prav na tej strani nekoč že napisal: Ko se predsednik postavi pred »špegu«, se v stavu »mirno« spoštljivo prikloni z besedami »dober dan, gospod Pahor«! Ogledalo pa vedno ostaja nemo.
Marjan Weisseisen, GolnikTo je predsednik Pahor
Popolnoma se strinjam s pismom gospe Cvetke Pezdič v Dnevniku 20. 1. 2021, prav tako z vsemi kolumnami prof. dr. Dragana Petrovca in predvsem z njegovimi mišljenji v pogovoru s Ksenijo Petrovič v oddaji Intervju na TV SLO. K navedbam Pezdičeve v omenjenem pismu pa bi dodal še nekaj (vsaj zame motečih) stalnic predsednika Pahorja: njegovo neprestano uravnoteževanje (po katerih merilih, s čigavimi »utežmi«?), spravljanje mrtvih partizanov z mrtvimi domobranci s pisanjem njihovih imen na skupne spominske plošče – naj si prizadeva in se potrudi za spravo med živimi sodržavljani! Moti me njegov molk ob pomembnih, razdvajajočih dogodkih (denimo ob rehabilitacijah kolaborantskih in izdajalskih nadškofa Rožmana in generala Rupnika – ta najvišji oficirski čin mu je prebegla jugoslovanska vlada v Londonu odvzela!). Moti me njegovo stremljenje za odločnim predsednikom vlade, medtem ko s prejšnjo vlado skoraj ni sodeloval. In prav to povezovanje (večkrat poudarja, da je človek konsenza) z Janšo je v seštevku velika, težko popravljiva škoda za našo mlado državo.
