Povprečna bruto plača za lanski november je znašala 2.028,42 evra; od bruto plače za oktober je bila nominalno višja za 11,4 odstotka, realno, ob upoštevanju inflacije, pa za 12,3 odstotka. Povprečna neto plača se je zvišala na 1.328,04 evra in je bila nominalno za 12,4 odstotka in realno za 13,3 odstotka višja od neto plače za oktober 2020.
Povprečna bruto plača se je zvišala v obeh sektorjih, v zasebnem sektorju za 12 odstotkov, v javnem sektorju pa za 9,4 odstotka, od tega v širšem javnem sektorju, vključno z »državnimi podjetji, za 10,5 odstotka.
Božičnico prejelo manj zaposlenih, bila pa je višja
Visoka rast povprečne plače je po pojasnilih statističnega urada (Surs) predvsem posledica višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic) v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa so nanjo vplivala zlasti izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19), ki so bila višja kot v prejšnjem mesecu.
Božičnico oziroma 13. plačo je decembra prejelo 21,5 odstotka vseh zaposlenih oseb, kar je za 1,8 odstotne točke manj kot jih je takšno izplačilo prejelo decembra 2019. Izredno izplačilo je v bruto znesku znašalo povprečno 756,97 evra in je bilo za 4,6 odstotka višje od povprečnega bruto izrednega izplačila za november 2019.
Najvišja povprečna plača v energetiki
Povprečna bruto plača je bila najvišja v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je znašala 3123,34 evra), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (3.014,63 evra). V primerjavi s plačo za oktober 2020 se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v zdravstvu in socialnem varstvu (za 26,9 odstotka), znižala pa se je le v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 1,5 odstotka).
