Mastercard je zato novembra 2020 nadgradil raziskavo, ki je bila prvič izpeljana avgusta 2020, in ponovno raziskal različne vidike poslovanja slovenskih malih in srednjih podjetij med globalno pandemijo. Te sveže ugotovitve prinašajo vpogled v aktualno stanje v poslovnem svetu in nakazujejo razlike med prvim in drugim valom epidemije covida-19 v Sloveniji. Ključne ugotovitve raziskave so, da je podjetnikov, na katere je epidemija močno ali vsaj nekoliko vplivala, kar 92 odstotkov, zaradi epidemije se kar 77 odstotkov vprašanih sooča z likvidnostnimi težavami, 27 odstotkov pa jih je postalo kreditno nesposobnih.
Epidemija močno posegla v vsakdan slovenskih podjetnikov
Novembra je bilo v primerjavi z avgustom skoraj 15 odstotkov več podjetnikov, ki pravijo, da je epidemija na njihovo poslovanje močno vplivala. Skupaj je takšnih, na katere je epidemija vsaj nekoliko vplivala, kar 92 odstotkov. Avgusta sta dve tretjini vprašanih največje spremembe opazili v številu naročil, štirje od desetih pa so imeli težave z likvidnostjo podjetja, medtem ko se je v novembru skoraj polovica soočala z likvidnostnimi težavami, nekoliko pa so se zmanjšale težave z dobavo materialov (7 odstotkov manj), s katerimi se je novembra soočalo 21 odstotkov. Ob vprašanju o spremembah in prilagoditvah na novo situacijo so tri četrtine vprašanih dejale, da so kupili maske, razkužila in drugo zaščitno opremo. Največja sprememba pa se kaže pri deležu vprašanih, ki so pridobili državno finančno pomoč. Slednjih je kar 9 odstotkov več kot po prvem valu epidemije, in sicer 37 odstotkov. Pričakovanja glede povpraševanja po brezgotovinskih plačilih se od avgusta niso bistveno spremenila: slaba tretjina vprašanih napoveduje, da se bo povpraševanje po brezgotovinskih plačilih še povečalo.
V nekaj mesecih so se likvidnostne težave še poglobile
Po podatkih Mastercardove raziskave se je avgusta z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije, soočalo 69 odstotkov vprašanih, novembra pa je ta številka narasla na 77 odstotkov. Med temi jih je novembra možnost kreditiranja iskalo 35 odstotkov, 29 odstotkov pa bi raje kot kredit koristilo limit na kreditni kartici. Kot ključne prednosti pri odločitvi za limit vprašani navajajo manj papirologije (41 odstotkov), nadzor nad porabo (40 odstotkov) in hipen dostop do denarja (28 odstotkov). Občutno se je povečalo število tistih, ki bi zaradi likvidnostih težav raje koristili limit, ker trenutno niso kreditno sposobni. Teh je bilo v avgustu 16 odstotkov, v novembru pa se je delež povzpel na 27 odstotkov.
Selitev na splet – da ali ne?
Po najnovejših podatkih spletno poslovanje uporablja dobra četrtina vprašanih. 16 odstotkov tistih, ki tega ne omogočajo, o tej možnosti razmišlja in bodo verjetno to tudi storili, 19 odstotkov jih o tem razmišlja, a tega verjetno ne bodo storili, kar 66 odstotkov pa jih o vpeljavi spletnega poslovanja ne razmišlja. Glavni razlog proti selitvi na splet je neprimernost posla za spletno poslovanje, kar je avgusta izpostavilo 75 odstotkov vprašanih, novembra pa 82 odstotkov. Občutno se je povečal delež tistih, ki menijo, da je vzpostavitev spletne trgovine predraga, in sicer se je iz 3 odstotkov delež zvišal na 8 odstotkov. Odstotek vprašanih (12 odstotkov), ki kot izziv poudarjajo pomanjkanje časa in resursov, da bi se interno nekdo ukvarjal s tem, ostaja podoben kot po prvem valu epidemije, za dober odstotek (na 8 odstotkov) pa je narasel delež tistih, ki dodatno izpostavljajo pomanjkanje znanja na tem področju. Na vse te pomisleke je Mastercard odgovoril v sklopu projekta Ohranimo delo neprecenljivo, kjer je podjetnikom preko webinarjev predstavil, kako lahko že majhna investicija v spletno poslovanje in zelo osnovna spletna stran vodi do dolgoročnega uspeha in konkurenčnosti v branži.
Tretjina podjetnikov razmišlja o uvedbi POS terminala
Kar petina vprašanih je novembra poročala, da so kupci predhodno preverili, ali je plačilo s kartico mogoče, 11 odstotkov pa jih je navedlo, da so kupci plačilo poravnali naknadno, ker niso mogli plačati s kartico. Pri 7 odstotkov vprašanih so kupci pričakovali POS terminal za brezstično plačevanje, 40 odstotkov podjetnikov pa ni opazilo sprememb pri načinu plačevanja (od tega je 11 odstotkov takih, da njihovo poslovanje poteka v celoti prek TRR). 29 odstotkov podjetnikov meni, da bodo kupci v prihodnosti v večji meri pričakovali možnost brezgotovinskega plačila, 18 odstotkov pa, da bodo pričakovanja potrošnikov ostala na isti ravni. POS terminale je že pred epidemijo uporabljalo 58 odstotkov tistih, pri katerih prihaja do plačila na lokaciji, 31 odstotkov pa jih ne uporablja. Med tistimi, pri katerih prihaja do nemudnega plačila na lokaciji, je 40 odstotkov vprašanih dejalo, da bi o uvedbi oz. menjavi ponudnika POS terminala razmislili, če bi banka ponudila ugoden paket, ki bi vključeval uporabo POS terminala, 30 odstotkov pa, da bi o tem razmislilo, če bi banka ponudila brezplačno uporabo za prvo leto.
Ohranimo delo neprecenljivo
Mastercard je minulo jesen v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije oblikoval iniciativo Ohranimo delo neprecenljivo, ki je v prvi vrsti namenjena podpori obrtnikom, malim in srednjim podjetjem. Ponuja jim pomoč pri preobrazbi poslovanja, da se ti lažje in hitreje prilagodijo spremenjenim zahtevam strank. Z znanjem in inovativnimi digitalnimi rešitvami družbe Mastercard si lahko lastniki podjetij zagotovijo najustreznejšo rešitev za svoj poslovni izziv, pojasnjuje Aleš Petejan, vodja marketinga Mastercard Slovenija, in ob predstavitvi rezultatov raziskave dodaja: »Novi poslovni izzivi in priložnosti, ki jih je prineslo preteklo nenavadno leto, nam bodo gotovo ostali v spominu še desetletja. V času projekta smo se s pomočjo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pobliže soočili s tegobami malih in srednjih podjetnikov v Sloveniji in spoznali, da se ti iskreno trudijo, da bi po svojih najboljših močeh ohranili svoje delo neprecenljivo. Prav ta njihova zagnanost in podatek, da se kar 50 odstotkov vprašanim zdijo takšne pobude pomembne za reševanje slovenskih podjetnikov in obrtnikov, pa nam daje še dodatno motivacijo, da jih podpremo tudi v prihodnje.«
