Koronakriza je najbolj prizadela mlade in manj izobražene, še posebej ženske, je pokazala analiza Vpliv epidemije covid-19 na trg dela v državah EU, ki jo je konec lanskega leta objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Čeprav so številne države sprejele obsežne ukrepe za ohranjanje delovnih mest, so se namreč podjetja na krizo odzvala z zmanjševanjem števila zaposlenih, še zlasti tistih z začasno zaposlitvijo, kamor sodijo predvsem mladi. Na večjo prizadetost manj izobraženih pa je po pojasnilih avtorice raziskave Alenke Kajzer vplivalo dejstvo, da so bile najbolj prizadete dejavnosti z visokim deležem zaposlenih z nizko izobrazbo, kot so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in osebne storitve.
V Sloveniji največji upad delovne aktivnosti mladih
Glede na mednarodne primerjave je koronakriza najbolj prizadela mlade v Sloveniji. Medtem ko se je delovna aktivnost starostne skupine 15 do 24 let v drugem četrtletju 2020 v povprečju EU zmanjšala za 2,5 odstotka, je pri nas upadla za 10,5 odstotka, kar je daleč največ v EU. K tako visokemu znižanju stopnje delovne aktivnosti je po oceni Umar najbolj prispevalo zmanjšanje obsega študentskega dela, ki je bil v Sloveniji v drugem četrtletju 2020 za polovico manjši kot v enakem obdobju 2019. Temu ustrezno se je v Sloveniji nadpovprečno znižalo tudi število začasno zaposlenih. Če se je celotno število zaposlenih v drugem četrtletju 2020 tako v Sloveniji kot v povprečju EU na medletni ravni zmanjšalo za 2,4 odstotka, se je število začasno zaposlenih v EU znižalo za 16,7, v Sloveniji pa za kar 29 odstotkov.
Koronakriza na trg dela je po drugi strani najmanj prizadela starejše zaposlene v starostni skupini 55 do 64 let. V povprečju EU je bila v drugem četrtletju 2020 stopnja delovne aktivnosti te skupine podobna kot v enakem obdobju 2019, v Sloveniji, ki ima že vrsto let sicer eno izmed najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših, pa se je ta celo povečala za 1,8 odsotne točke.
Najbolj porasla brezposelnost nizko izobraženih
Ob mladih so bili v večini držav EU najbolj prizadeti manj izobraženi zaposleni. Na to kaže medletno zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti nizko in srednje izobraženih, ki je bilo večje kot pri visoko izobraženih. Tudi pri tem še posebej izstopa Slovenija, ki je s 6-odstotnim zmanjšanjem stopnje delovne aktivnosti nizko izobraženih zabeležila največji padec med državami EU (povprečje EU je znašalo nekaj manj kot dva odstotka), ob tem pa je bilo znižanje pri ženskah večje kot pri moških.
Na večjo prizadetost nizko izobraženih v Sloveniji kažejo tudi stopnje brezposelnosti glede na izobrazbo, ki so se povečale bolj kot za srednje in visoko izobražene. Medtem ko se je število brezposelnih z visoko izobrazbo v lanskem drugem četrtletju na medletni ravni zvišalo z 2,9 na 3,6 odstotka, število brezposelnih s srednjo izobrazbo pa s 4,6 na 5,6 odstotka, se je število brezposelnih z nizko izobrazbo zvišalo s 7,7 na 9,8 odstotka. V povprečju EU se je brezposelnost med srednje in visokoizobraženimi povečala manj kot v Sloveniji, med nizko izobraženimi pa se je celo nekoliko zmanjšala.
Večji porast odsotnosti z dela kot v EU
Slovenija med državami EU izstopa tudi po odsotnosti z dela, ki je bila v veliki meri posledica enormnega povečanja števila zaposlenih na začasnem čakanju na delo. Delež odsotnih z dela na ravni EU se je v drugem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 povečal s slabih 10 na 21,8 odstotka, v Sloveniji pa z 10,7 na 27,3 odstotka. Po podatkih državnega statističnega urada Surs je bilo v lanskem drugem četrtletju odsotnih povprečno 193 tisoč oseb, od tega jih je bilo 45 odstotkov na čakanju in 15 odstotkov na bolniškem dopustu.
Zmanjšanje števila delovno aktivnih in uporaba ukrepov za ohranjanje delovnih mest je vplivala tudi na zmanjšanje števila opravljenih delovnih ur. Na medletni ravni so zaposleni v drugem četrtletju 2020 v povprečju EU opravili 14,2 odstotka manj ur kot v enakem obdobju 2019, pri čemer je bilo zmanjšanje pri ženskah nekoliko večje kot pri moških. V Sloveniji je bilo znižanje še nekoliko bolj izrazito kot v povprečju EU (za 15,8 odstotka), ob tem pa je bila razlika med zmanjšanjem dejansko opravljenih ur žensk in moških večja kot v povprečju EU.
