Ob začasni sprostitvi nekaterih vladnih ukrepov in odprtju trgovin pred božično-novoletnimi prazniki se je zaupanje v gospodarstvu in med potrošniki, ki se je od začetka zadnjega četrtletja poslabševalo, decembra nekoliko izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila za 3,9 odstotne točke višja kot v novembru, a obenem za kar 13,2 odstotni točki nižja kot v decembru 2019.
Medtem ko je drugi val epidemije covid-19 znova najmočneje prizadel storitvene dejavnosti, je bil vpliv na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo bistveno manjši. Manjša prizadetost teh dejavnosti se med drugim kaže v porabi elektrike, ki je tudi decembra upadla precej manj kot spomladi (poraba elektrike je bila decembra medletno nižja za tri odstotke, spomladi pa za več kot 15 odstotkov), prav tako pa tudi v tovornem prometu po slovenskih avtocestah, ki je bil predvsem zaradi ugodnejše razporeditve praznikov med 21. in 27. decembrom medletno večji za kar 84 odstotkov, je včeraj poročal Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Višja brezposelnost, nižje cene
Število brezposelnih se je po izraziti rasti v prvem valu epidemije od sredine leta postopoma zmanjševalo, od septembra do novembra pa zaradi manjšega upada gospodarske aktivnosti kot spomladi ohranjalo na podobni ravni. Decembra je brezposelnost znova nekoliko porasla; konec leta je bilo po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje registriranih 87.180 oseb, kar je 3,6 odstotka več kot konec novembra in okoli 16 odstotkov več kot decembra 2019. Kljub temu pa decembrsko povečanje ni bistveno odstopalo od predhodnih let in je bilo po oceni Umar predvsem posledica skromnega povpraševanja po delovni sili in sezonskih dejavnikov.
Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na cene nekaterih življenjskih potrebščin. Poleg nižjih cen energentov se je konec leta močno umirila rast cen storitev (medletno za 0,2 odstotka), ki je bila najnižja po februarju 2016, precej pa se je upočasnila tudi rast cen hrane. Na Umarju to povezujejo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, manjšo aktivnostjo gostinskih in hotelskih storitev ter popolnim zaprtjem šol. V zadnjih mesecih je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem oblek in obutve.
Nadaljnji upad prodaje v trgovini
Prodaja v trgovini se je ob zaprtju nekaterih nenujnih prodajaln in drugih omejitvenih ukrepih v zadnjem lanskem četrtletju še naprej zniževala. Prihodek je najbolj upadel v trgovini z motornimi vozili, znotraj trgovine na drobno pa se je močno znižala že tako nizka prodaja motornih goriv, ki je v prvih desetih mesecih lanskega leta tudi najbolj (skoraj za četrtino) zaostajala za rezultati iz leta 2019. Podobno kot na začetku prvega vala epidemije se je tudi na začetku drugega okrepila prodaja živil, visoka pa je ostala tudi prodaja neživil po pošti in preko interneta.
Skupni prihodek tržnih storitev je bil oktobra od ravni pred izbruhom epidemije v marcu nižji za okoli sedem odstotkov. Ob ponovnem zaprtju nastanitvenih in gostinskih obratov se je prihodek, podobno kot v prvem valu epidemije, najbolj zmanjšal v gostinstvu. Manj prihodkov so oktobra ustvarili tudi v informacijsko-komunikacijskih in nekoliko tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, okrepil pa se je v tako imenovanih drugih poslovnih dejavnostih, zlasti v dejavnosti dajanje v najem in zakup ter pisarniških storitvah.
Umiritev rasti cen stanovanj
Po odpravi omejitvenih ukrepov se je promet z z nepremičninami precej povečal in bil podoben kot pred letom dni. V povprečju prvih devetih mesecev lanskega leta so bile cene medletno višje za 4,4 odstotka, samo v tretjem četrtletju pa za 3,3 odstotka, kar nakazuje na umirjanje rasti cen glede na zadnja tri leta, ko je povprečna letna rast znašala skoraj 8 odstotkov. Zvišanje cen v prvih devetih mesecih lani je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ki so se podražile za 5,5 odstotka.
