Petrinja minulo noč ni spala, je danes povedal njen župan Darinko Dumbović v oddaji hrvaškega radia. Potrdil je, da so prebivalci začutili dva zmerna potresa, prvega nekaj po polnoči in drugega ob 7. uri zjutraj. Ocenil je, da je poškodovanih približno 1500 objektov ter da višino škode še zmeraj ocenjujejo.
Hrvaška vlada je napovedala, da bodo prispevali 20 milijonov kun (2,7 milijona evrov) za nujno popotresno sanacijo objektov. V Sisku in Petrinji si pomoči države želijo takoj, a opozarjajo, da se še ni začela organizirana popotresna obnova Zagreba. Potres z magnitudo 5,5 je 22. marca letos poškodoval približno 26.000 objektov na zagrebškem območju. Na območju Siska in Petrinje bo danes med 50 in 100 strokovnjakov, ki bodo obiskali poškodovana poslopja in ocenili stopnjo škode, je napovedal pomočnik hrvaškega notranjega ministra in poveljnik civilne zaščite Damir Trut. Povedal je, da so imeli gasilci ter pripadniki komunalnih služb in civilne zaščite po potresu veliko dela z odpravljanjem posledic. Večinoma je šlo za poškodovane dimnike in strehe ter popokane zidove v stanovanjskih in gospodarskih objektih.
Zagrebški seizmolog Krešimir Kuk je povedal, da so popotresni sunki, kakršni so sledili ponedeljkovemu potresu v sisaško-moslavški županiji običajni. Spomnil je, da so po marčnem potresu v Zagrebu na območju hrvaške prestolnice zabeležili 2400 potresnih sunkov. Med drugim je za hrvaški radio še dejal, da je območje Petrinje leta 1909 stresel potres z magnitudo 6. Medtem so hrvaški seizmologi sporočili, da so zmeren potres z magnitudo 3,1 nekaj po 5. uri zjutraj zabeležili tudi v južni Dalmaciji. Občutili so ga predvsem prebivalci otoka Vis. Žarišče potresa je bilo približno deset kilometrov zahodno od mesta Vis, je sporočil hrvaški seizmološki zavod.
Ponoči še močno neurje
Hrvaško obalo je ponoči zajelo močno neurje. Zabeležili so do šest metrov visoke valove, ki so poplavili dele številnih dalmatinskih mest. Poškodovali so tudi del obale na območju Dubrovnika ter potopili številna plovila. Neurje je prekinilo ladijske povezave z dalmatinskimi otoki. Orkanski južni veter z dežjem je v ponedeljek zvečer povzročal težave predvsem v Dalmaciji. Valovi na odprtem morju so bili visoki tudi do šest metrov, ob obali pa od dva do štiri metre, je potrdil državni hidrometeorološki zavod. Veter je pihal s hitrostjo tudi do 130 kilometrov na uro, kolikor so namerili na območju Splita.
Valovi so poplavili obalo v več dalmatinskih mestih. V Kaštelih pri Splitu so posredovali gasilci, ker je morje poplavilo tudi eno od hiš, je poročala hrvaška televizija. Kot so dodali, so valovi v turističnem naselju Babin Kuk pri Dubrovniku poškodovali betonsko obalo, veter pa je podrl opazovalnice za reševalce na plažah. Morje je poplavilo tudi več objektov in cest ter potopilo številna plovila. Plovila so na kopnem pristala tudi v Komiži na otoku Visu, je poročala regionalna televizija N1. Hrvaški mediji so objavili tudi posnetke uničene jadrnice v Lovranu.
V Zadru je zaradi visokih valov in močnega vetra v obalo pristanišča trčil trajekt, ki povezuje Zadar in otok Ugljan. V nesreči ni bilo poškodovanih, voda ni vdrla v trajekt niti ni prišlo do onesnaženja morja, so sporočili iz podjetja Jadrolinija. Iz mestne uprave v Zadru so potrdili, da so gasilci odstranjevali drevesa, ki jih je veter podrl na mestne ulice. Medtem se južni veter danes počasi umirja, a so še zmeraj prekinjene številne ladijske linije proti hrvaškim otokom na splitskem, reškem in dubrovniškem območju, je objavil hrvaški avtoklub (Hak).
