»Včasih kdo reče, gasilstvo je hobi. Ne. Za večino gasilcev je gasilstvo način življenja. V današnji družbi imamo vrsto težav, ker smo se oddaljili od vrednot, kot so solidarnost, humanitarnost, nesebična pomoč. V gasilstvu pa so te vrednote še zelo žive, zato se mi zdi pomembno, da ljudem, ki sami niso člani gasilske organizacije, te vrednote pokažemo in jih z zgledom širimo naprej,« poudarja Janja Kramer Stajnko.
Slovensko prostovoljno gasilstvo je eno najbolj razvitih na svetu. »Odstotek ljudi, ki so vključeni v prostovoljno gasilsko organizacijo, je eden najvišjih v vsej naši geografski okolici. Naša organizacija ima 166 tisoč članov, od najmlajših osnovnošolcev do starejših veteranov, ki so zelo pomemben del naše skupnosti. Več kot 30 odstotkov članstva je žensk, kar je velika posebnost v svetovnem merilu. Okoli 50 tisoč pa je operativnih članov, ki so 24 ur na dan, 7 dni na teden pripravljeni, da priskočijo na pomoč, pa naj se nesreča zgodi kjerkoli.«
Vsi enakopravni
Janja Kramer Stajnko je gasilka od otroških let. »Prihajam iz majhne vasi, kjer otroci v času mojega odraščanja nismo imeli na razpolago veliko drugih dejavnosti po šoli, zato smo se mnogi vključili v gasilske vrste. Prek priprav na tekmovanja in druženj smo začeli spoznavati organizacijo, delo, poslanstvo in lik gasilca na splošno. Oba z bratom sva bila oz. sva še vedno gasilca,« pojasnjuje Janja Kramer Stajnko, ki je ta hip na polovici svojega mandata namestnice predsednika Gasilske zveze Slovenije. Pravi, da si v organizaciji želi predvsem vzdrževati ugled gasilstva, utrditi sodelovanje s stroko in še bolj posodobiti sistem izobraževanja in usposabljanja.
»Gasilce odlikuje, da smo na enem mestu zbrani ljudje iz zares različnih področij in območij, obenem pa smo vsi enakopravni: ne razlikujemo se po spolu, starosti, izobrazbi. Vsi stremimo k istemu cilju in vsak posameznik je pomemben. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se v zadnjih letih tudi med operativnimi gasilci povečuje delež žensk, ki je že sicer razmeroma visok - višji od 10 odstotkov. Vedno več punc se odloča tudi za težja dela, veliko jih npr. uspešno opravi specialnost za nosilko izolirnega dihalnega aparata. Danes gasilke dokazujemo, da smo tudi fizično dovolj močne, da lahko stopimo ob bok moškim kolegom, če nas to veseli in če smo same pripravljene iti skozi vsa usposabljanja, kar nam organizacija tudi omogoča,« poudarja Janja Kramer Stajnko.
Usposabljanja – brez njih ni operativnih in pripravljenih gasilcev. »Večina gasilcev se ogromno nauči že v otroških letih, predvsem prek gasilskih tekmovanj. Pri 16. letih se lahko člani udeležijo tečaja za pripravnika, kar je prvo formalno usposabljanje, kjer se seznanijo z osnovami operativnega dela, pomoči in posredovanja ob nesrečah, osnovami preventive, gasilske opreme in prve pomoči, velik poudarek pa namenimo tudi poznavanju gasilske organizacije,« pojasnjuje Janja Kramer Stajnko.
Zaupanje
»S polnoletnostjo lahko člani nadaljujejo z usposabljanjem na tečaju za operativnega gasilca, kjer pridobijo temeljna znanja za posredovanje ob intervencijah: tehnično reševanje, osnove gasilske taktike, način posredovanja ob različnih nesrečah. Poudarek je zlasti na praktičnem usposabljanju, da se vsak gasilec že na tečaju izuri pri delu z gasilsko opremo. Izpostavljen je situacijam, ki jih lahko pričakuje ob dejanskih intervencijah. Prvi tečaj za operativnega gasilca je osnova, v nadaljevanju pa sledijo tečaji, ki so namenjeni gasilskim vodjem, ki vodijo najprej manjše skupine, nato pa ob vsaki nadaljnji stopnji večje enote gasilk in gasilcev.«
Kaj pa epidemija? »Situacija v tem trenutku je zelo posebna, nanjo nismo bili pripravljeni, tudi gasilci ne. Letos je odpadel velik del naših usposabljanj, tudi tekmovanja, ki so zelo pomembna, saj člani pri treningih redno rokujejo z opremo in se tako pripravljajo na intervencije. Prek tekmovanj privabljamo tudi mlade in enoletni izpad se bo zagotovo dolgoročno poznal. Če ne izvajamo rednih usposabljanj, se začne zmanjševati število operativnih članov, ki so stoodstotno pripravljeni in ki lahko pomagajo ob nesreči,« pojasnjuje Janja Kramer Stajnko.
Epidemija ne ustavi nesreč, požarov, visokih vodotokov, razlitij nevarnih snovi. »Gasilci moramo na teren in moramo biti pripravljeni, da ne ogrožamo svojega zdravja ter zdravja in življenja drugih. Trenutno smo polno operativni in smo sposobni zagotavljati pomoč ob vsakem trenutku, se pa že aktivno ukvarjamo s tem, kako tudi v razmerah epidemije zagotoviti ustrezna usposabljanja za obstoječe in nove člane. Situacija z virusom je izpostavila naše šibkosti in to moramo vzeti kot lekcijo. Javnomnenjske ankete kažejo, da smo gasilci ena od najbolj zaupanja vrednih organizacij v državi. To je velikansko priznanje, a tudi odgovornost. Ne bomo se ji izneverili,« zagotavlja Janja Kramer Stajnko.
