Turbulentno leto se za Irak končuje v negotovosti, ali bodo zadnji tedni predsedovanja Donalda Trumpa prinesli dodatno vojaško zaostrovanje na enem od stičišč iransko-ameriškega merjenja vpliva v regiji. V noči na ponedeljek je proti zeleni coni v Bagdadu poletela še ena salva raket, v odgovor se je sprožila močna protiraketna obramba ameriškega veleposlaništva, napetosti v trikotniku Bagdad-Washington-Teheran pa so se ponovno zaostrile. To je bil tretji tovrstni napad, odkar je iranski verski voditelj, ajatola Ali Hamenej šiitskim milicam v Iraku nekaj tednov pred ameriškimi novembrskimi volitvami ukazal končanje vseh napadov na ameriške cilje.
Teheran je na iraški fronti namreč hotel mir, saj je glede na napovedi demokratskega predsedniškega kandidata in poznejšega zmagovalca volitev Joeja Bidna obstajala možnost, da bi se ZDA pod njegovim vodstvom vrnile k iranskemu jedrskemu dogovoru (JCPOA), iz katerega je Trump izstopil. Vodstvo v Teheranu je v na začetku jeseni ocenilo, da bi se ob vse bolj razgretih političnih razmerah v ZDA pred volitvami napetost v odnosih s Teheranom lahko prelila v morebitne ameriške zračne napade na iranske cilje, predvsem na jedrske obrate, kjer je Iran po umiku ZDA iz dogovora o iranskem jedrskem programu spet začel bogatiti uran, in to krepko nad omejitvami iz sporazuma. Napadov potem sicer ni bilo, so se pa napetosti v Perzijskem zalivu nadaljevale tudi po ameriških volitvah.
Slab teden preden je bil konec novembra v Iranu ubit ključni znanstvenik iranskega jedrskega programa Mohsen Fahrizadeh (odgovornosti za uboj ni prevzel še nihče), so v savdskem letovišču Neom razpravljali o morebitnem ameriškem vojaškem posegu proti Iranu. Po poročanju izraelskih in bližnjevzhodnih medijev izraelski premier Benjamin Netanjahu med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Salmanom ni govoril le o normalizaciji odnosov med državama, temveč predvsem o savdski podpori morebitnemu ameriškemu napadu na iranske cilje pred odhodom Trumpa iz Bele hiše. Salman naj napadom ne bi bil naklonjen.
Strah pred zaostritvijo na obeh straneh
Tik pred prvo obletnico ameriškega atentata na iranskega generala Sulejmanija, drugo najpomembnejšo osebo v šiitski teokratski republiki, je omenjenih osem nedeljskih raket za zeleno cono opomin na prelomne tedne v Iraku. Ameriško veleposlaništvo že tedne zmanjšuje prisotnost svojega civilnega osebja v Iraku zaradi bojazni, da se bo na prvo obletnico napada 3. januarja Iran maščeval z napadi na ameriške cilje. Doslej je enostransko razglašeno premirje Hameneja relativno dobro držalo. Z obiskom v Bagdadu pri šiitskih milicah ga je podkrepil tudi poveljnik iranskih brigad Kuds Ismail Kani, ki je iranskim političnim in paravojaškim zaveznikom v državi zabičal, da zdaj ni čas za napade na ameriške cilje. Tudi po uboju Fahrizadeha so se sporočila pošiljala na nadomestnih bojiščih – z napadoma na savdske tankerje v Rdečem morju.
Iraško obrambno ministrstvo je za nedeljske napade na zeleno cono okrivilo nezakonite milice. Napade sta obsodila tudi glavni iranski zaveznik, milica Katib Hezbolah, ter vplivni šiitski klerik Moktada Al Sadr, ki se namerava na volitvah prihodnje leto potegovati za premierski položaj.
