»Torek je bil zelo žalosten dan za Krmelj. Zaposleni v podjetju Inkos smo izvedeli, da je naše podjetje v stečaju. Brez dela bo tako ostalo 91 ljudi, trpelo bo 91 družin. Kakšna je naša prihodnost, ne vemo,« pravi Vojko Kos, predsednik sindikata Skei v krmeljskem Inkosu. Za stečaj podjetja, ustanovljenega leta 1993, so zaposleni izvedeli od pomočnice stečajnega upravitelja. Vzrok naj bi bila insolventnost podjetja.
»Še nekaj dni prej sem govoril z direktorjem, pa ni niti omenil možnosti stečaja. Se nam je pa v ponedeljek že zdelo sumljivo, ker so iz tovarne na veliko vozili nedokončane izdelke. Direktorju sem poslal sporočilo in ga vprašal, kaj se dogaja. Ni bilo odgovora,« nam je povedal Kos. Pojasnilo so delavci dobili šele v torek popoldne, ko so že vedeli za stečaj. »Direktor mi je sporočil le, da je družba insolventna in da se je sicer trudil, a da je bila edina možnost stečaj. To je izreden udarec za kraj in okolje. Za tako situacijo zagotovo nismo krivi delavci, ki pa bomo na koncu potegnili kratko,« dodaja Kos, ki je bil v Inkosu zaposlen 21 let.
Inkos še zadnji večji zaposlovalec
Kot pravi predsednica sveta krajevne skupnosti Krmelj Klementina Žvar, je bil Inkos največji zaposlovalec v tem delu Mirnske doline. »Kmalu bi praznovali 60 let kovinske industrije v kraju, resda je bila pod različnimi imeni in lastništvi, vendar je to že neka zgodovina.« Celotno območje je raslo na industriji. Kot je zapisano na spletni strani KS Šentjanž, je leta 1962 po 152 letih nehal delovati tamkajšnji premogovnik. Rešitev za brezposelne rudarje so našli v odprtju obrata Metalne, delo je dobilo 350 delavcev, 60 žensk pa se je zaposlilo v krmeljskem obratu Lisce. Toda ta je pred 15 leti ugasnil, nastalo je novo podjetje, ki pa je »zdržalo« le štiri leta.
»Večjih zaposlovalcev v naši dolini ni več, so le še manjša podjetja, ki zaposlujejo okrog deset ljudi,« pravi Žvarova. Sicer je bilo jasno, da tudi v kovinski panogi ni vse rožnato, prav tako je bilo iz podjetja slišati, da se kaj prida v zadnjih letih ni vlagalo. »Toda vendarle je bil stečaj podjetja presenečenje in žalostna novica, še posebno v tem prednovoletnem času,« dodaja.
Dela je bilo po Kosovih besedah dovolj, je pa podjetje od marca koristilo nekatere protikoronske ukrepe. V ponedeljek je vodstvo delavcem izročilo odločbe o čakanju na delo, naslednji dan je odjeknila novica o stečaju. Oktobrsko plačo so delavci še prejeli, ostali pa so brez novembrske in decembrske plače, večjega dela regresa in dela socialnih prispevkov.
Večina delavcev starejša od 50 let
V petek so delavci prejeli odpovedi s 15-dnevnim odpovednim rokom, januarja sledi prijava na zavod za zaposlovanje. »Čas za iskanje novih zaposlitev je precej nehvaležen, pa tudi starost teh delavcev, okrog 70 odstotkov jih je starih 50 let ali več, je precej neugodna. Po drugi strani pa so prav varilci, CNC-operaterji, ključavničarji in podobni kadri precej iskani. Nekaj kovinske industrije je tudi v Sevnici, na Senovem in v Trebnjem, zato upamo na najboljše za naše delavce, težko pa bo za invalide in tiste brez izobrazbe ali tik pred upokojitvijo,« dodaja Kos.
Inkos, ustanovljen leta 1993, je bilo hčerinsko podjetje družbe Fibmarkt v lasti znane mariborske družine Breznik. Po javno dostopnih podatkih je Inkos lani ustvaril 5,7 milijona evrov prihodkov in imel okrog 600.000 evrov izgube. Večino poslov so opravili za izvoz. Med drugim delajo ladijska krmila, podvozja za gradbeno in rudarsko mehanizacijo, žerjave, konstrukcije za skladišča, industrijske objekte in kovinske mostove, opremo za železarne, vlečna vozila za letala in podobno. »Naše je, denimo, velikansko panoramsko kolo na Floridi in dve v Vietnamu, pred leti smo delali celo projekt za Naso. Inkos je bil znan po svoji kakovosti in zanesljivosti, sicer tudi ne bi dobili takšnih poslov, kot smo jih,« še pravi Kos.
