Na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije (NMS) je oktobra stekla virtualna razstava pod naslovom 200 let, 200 predmetov, ki bo trajala eno leto, do 15. oktobra 2021, ko bodo jubilej muzeja, torej dve stoletji delovanja, sklenili s slavnostno akademijo.
»Pozornost smo tokrat namenili družbenim omrežjem, facebooku in instagramu, da bi naše vsebine dosegle čim širšo javnost,« je povedala Petra Grom iz službe za odnose z javnostmi. »To je odlična priložnost, da na eni strani pokažemo raznolikost predmetov vse od prazgodovine do sodobnosti, na drugi strani pa predstavimo različne oddelke in s tem izjemno pestrost področij dela, ki jih pokriva naš muzej – od oddelkov za arheologijo, zgodovino in uporabno umetnost ter za restavriranje in konserviranje prek grafičnega in numizmatičnega kabineta, knjižnice do pedagoške službe. Izpostavljamo tudi različne razstavne, raziskovalne projekte.«
Muzej na spletu
Grega Gutman, ki v muzeju skrbi za družbena omrežja in dela v pedagoški službi, pravi, da so si tokratno spletno razstavo zamislili že pred obdobjem koronavirusa, »zdaj pa z njo nekako odštevamo dneve do osrednjih dogodkov jubileja. Pridobili smo nove sledilce na družbenih omrežjih, instagram je recimo zelo pomemben zaradi ključnikov, na katere se ljudje naročijo in dobivajo naše objave. Kustosi z vseh oddelkov so izbrali 200 predmetov, ki smo jih sestavili v nekakšen koledarček.«
Iz tega koledarčka na spletu objavijo od tri do pet objav na teden; nekatere so vezane na zgodovinske dogodke, recimo bitka pri Sisku, druge izpostavljajo teme, kot je rojstvo. Mnogo teh predmetov drugače na razstavah ne vidimo, bodisi zaradi krhkosti, pomanjkanja prostora ali drugih omejitev.
Grafični kabinet je izpostavil osnutke za gledališke kostume Janeza Šubica, iz knjižnice pa prihaja zgodba o Dalmatinovem prevodu biblije. Iz arheološkega oddelka so izpostavili droben prstan z gemo, upodobitvijo boginje Viktorije, namesto razvpite situle z Vač iz časa železne dobe pa so izpostavili keramično posodje, med njimi trinožnik iz Kranja, ki nakazuje, da so imeli na tem ozemlju že v 8. stoletju pr. n. š. stike z Etruščani.
Podčrtano z zlatom
Zlati predmeti iz tokratne spletne razstave bodo na ogled na razstavi Zlato, ki jo bodo odprli 17. maja. »Iskali smo temo, ki bi bila za naš muzej podobna temu, kar je na primer Ivana Kobilca za Narodno galerijo, in jo našli v zlatu, ki je prisotno praktično v vseh naših zbirkah, na vseh oddelkih,« poudarja umetnostna zgodovinarka dr. Mateja Kos.
Ker pa je jubilej v NMS tudi obletnica muzejstva na Slovenskem – to se je sicer začelo z ustanovitvijo muzejskega društva malo pozneje – in so se z ustanovitvijo Deželnega muzeja za Kranjsko začele obsežne akcije zbiranja predmetov, se bo razstavi s svojimi predmeti priključilo še 35 drugih muzejev in galerij.
Med eksponati bo tudi ogromna konstrukcija, znotraj katere bodo stali pozlačeni kipi z zlatega oltarja iz cerkve v Dražgošah, ki jih sicer hranijo v Loškem muzeju Škofja Loka. Iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran bodo posodili ladijsko poleno oziroma ladijski kljun v obliki meduze, iz Kranja pa nakit družine Eghk. Seveda tudi NMS hrani številne zlate in pozlačene predmete – zlatnike, nakit, cerkvene predmete, pohištvo, okrasne predmete.
Trije nasledniki
Za 12. januar sicer v NMS načrtujejo razstavo, ki bo združila tri muzeje naslednike Deželnega muzeja za Kranjsko – Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in NMS. Prikazala bo najstarejše pridobitve muzeja v prvih desetih letih njegovega obstoja, tako da bodo na ogled umetnine, predmeti uporabne umetnosti in arheološki predmeti ter predmeti iz Zoisove zbirke mineralov in zbirke konhilij grofa Franca Hohenwarta.
