V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa se evrsko in tudi slovensko gospodarstvo sooča s padcem gospodarske aktivnosti. Ta je bil še zlasti globok v drugem letošnjem četrtletju, nekoliko manjšega pa ob novi zaostritvi razmer pričakujemo tudi v zadnjem letošnjem četrtletju, so izpostavili v Banki Slovenije v danes objavljeni strokovni analizi.
Velika večina dejavnosti v domačem gospodarstvu po majski sprostitvi omejevalnih ukrepov sicer okreva, vendar so razlike med njimi velike. V zadnjih mesecih se razmere zaostrujejo predvsem v storitvenih dejavnostih. V Banki Slovenije ocenjujejo, da v tem segmentu gospodarstva, ki so ga posledice epidemije najbolj prizadele, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize.
Banke v 9 mesecih s 414 milijoni evrov dobička
Na Banki Slovenije so ukrepe denarne politike usmerili v miritev zaostrenih razmer na finančnih trgih in zagotavljanje zadostne likvidnosti bankam, ter posledično podjetjem in prebivalstvu. Za eno leto so odložili izplačilo dobičkov bank, dosegli povečanje kapitala bank in s tem njihove odpornosti na tveganja. V veljavi ostaja tudi ukrep, ki se nanaša na kreditiranje prebivalstva.
Z ukrepi so delno naslovili tudi likvidnostni položaj podjetij; uvedli so garancijsko shemo za posojila podjetjem. Razpoložljiva kvota za glavnice posojil znaša dve milijardi evrov, vendar je bilo, kot je znano, do začetka decembra izkoriščenih samo dobrih 50 milijonov evrov teh sredstev.
V prvih devetih mesecih leta so banke poslovale s 414 milijoni evrov dobička, kar je po oceni Banke Slovenije glede na razmere dokaj visoko, pri čemer pa dodajajo, da je bil rezultat v veliki meri posledica združitev dveh bank; Nove KBM in Abanke. Spodbudno pa je po oceni Banke Slovenije to, da je likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostal dober. Ocenjujejo, da bo imel letos bančni sistem več kot 300 milijonov evrov dobička.
Obseg nedonosnih terjatev naj bi se močno povečal
Poslovanje bank trenutno še lajšajo sprejeti protikrizni ukrepi. So pa banke, kot izhaja iz sporočila centralne banke, različno izpostavljene do dejavnosti, ki jih je kriza najmočneje prizadela. Delež odobrenih posojil gostinski dejavnosti, ki je najbolj prizadeta v času krize, je na primer v celotnih posojilih bank podjetniškemu sektorju oktobra znašal 5,4 odstotka, sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti z 1,3-odstotnim deležem v celotnih posojilih.
Državni interventni zakoni z odlogi omogočajo lažje odplačevanje kreditov in blažijo ekonomske posledice zdravstvene krize; v gostinstvu denimo je bil odlog odobren pri večini vseh posojil. Delež odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu se je oktobra povečal na razmeroma visokih 13 odstotkov.
Zato v Banki Slovenije ob visokem tveganju, ki izhaja iz poslabšanega makroekonomskega okolja, še zlasti izpostavljajo nevarnost povečanega dohodkovnega in kreditnega tveganja. Do konca leta 2022, po izteku moratorijev in ostalih interventnih ukrepov, pričakujejo v bankah precejšnje povečanje obsega in deleža nedonosnih terjatev, s tem pa poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na njihovo dobičkonosnost. Kljub temu pa naj bi bančni sektor zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov ostal tudi v prihodnjih dveh letih kapitalsko in likvidnostno robusten.
