pišemo vam z namenom, da vas informiramo in vas spodbudimo k temeljitemu premisleku o posledicah in vplivu, ki jih ima lahko vaša odločitev o Evropski prestolnici kulture (EPK) za mesto Ljubljana. Ker že obstajajo številne publikacije, ki problematizirajo sam projekt EPK tudi na ravni EU, se bomo omejili na lokalni kontekst, ki je za nas najpomembnejši.
Vse odkar se je pojavila možnost, da naslov EPK preide v roke mestne občine Ljubljana (MOL), kritično izražamo skepso in strah. Našim kritikam se je pridružila tudi široka kulturniška scena, ko je postalo očitno, da je že pristop h kandidaturi MOL zaznamoval tipičen ekskluzivistični značaj. To, kar že ves čas imenujemo avtoritarni pristop MOL, v primeru EPK ni nič novega, vendar se zdi pomembno, saj tokrat ta predvideva podporo večmilijonske naložbe Evropske Komisije.
V Februarju smo objavili izjavo, v kateri smo opisali odnos MOL do splošne kulturne in umetniške scene in do naše ustvarjalne skupnosti, ki deluje v Avtonomni tovarni Rog (AT Rog). Večletne izkušnje z občinsko oblastno strukturo jasno kažejo, zakaj smo do trenutnih obljub MOL o koristih, ki jih bo imelo mesto zaradi EPK, v najboljšem primeru skeptični; do naše skupnosti pa je ta zaničljiv odnos še več kot očiten.
Zavedamo se, da ste ste bili že v prvem selekcijskem krogu vsaj do neke mere seznanjeni s situacijo. Prebrali smo vaše poročilo, v katerem priporočate številne prilagoditve, vključno s pozivom k nekonfliktni razrešitvi z „odprtim in konstruktivnim dialogom.” Zdaj, na začetku drugega kroga izbora in ob vašem drugem obisku vam poročamo o razvoju dogodkov od takrat. Upamo, da boste v tem prepoznali upravičenost naše skepse, previdnosti in nezaupanja.
Za začetek v svoji oceni ugotovite, da "..vez med osrednjim konceptom v prijavi - "Solidarnost" - in samim programom trenutno ni jasna." S kančkom cinizma, tudi nam ni povsem jasna. O solidarnosti je zapisanih veliko praznih besed, ki postanejo žaljivo hinavske, če pogledamo dejanske prakse in politike MOL. Pod županovim vodstvom je beseda solidarnost sistematično oskrunjena ne le z ignoriranjem realnih težav, temveč tudi z ustvarjanjem razmer, iz katerih težave sploh nastanejo zaradi njegovih interesov in koristi ter navade kronizma, z namernim onemogočanjem dialoga in s poskusi, kot so poudarili dekani umetniških akademij, "obrniti eno kulturo proti drugi."
Ni še leto tega, kar je Zoran Jankovič na cesto vrgel organizacije in posameznike, ki so delovali in ustvarjali v stavbi na Kersnikovi, ki je za ljubljansko sceno in sodobno umetnost nosila tudi velik simbolni in historični pomen od začetkov neodvisne produkcije v tem prostoru. Hišo je prodal podjetnemu hotelirju. Z evikcijo so grozili tudi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter Zgodovinskemu Arhivu Ljubljana. Medtem ko se MOL v svoji prijavi hvali s spodbujanjem sodobne kreativne industrije, ne gre pozabiti na zavrnjeno predkupno pravico, ki jo je imelo mesto v primeru Tobačne mesto, kjer so prav tako domovale številne organizacije, med drugimi izredno uspešen Kreativni center Poligon. Pred muhastimi destrukcijskimi manevri župana tako nisi varne niti večje institucije, kaj šele manjše in manj uveljavljene ustvarjalke in ustvarjalci. Izredno restriktiven in zavirajoč odnos župana predvsem do ekonomsko najšibkejših se kaže tudi v nedavno sprejetih regulacijah glede ulične umetnosti ter uličnih umetnikov in umetnic. Prav tako so velike besede o reševanju kulturnikov z "Odprtim odrom" le polresnice, saj so bile znova pri koritu le redke večje organizacije, večina ustvarjalcev in ustvarjalk pa do njega ni imela dostopa.
Lažnivost velikih besed v programu EPK o solidarnosti in vključevanju ranljivih skupin se kaže tudi na drugih nivojih socialno izredno slabe slike mesta. Nenehna opozorila v medijih in širše družbe pričajo o tem, da je življenje v mestu postalo neznosno drago in se še naprej draži. MOL je vedno znova dala prednost premožnim investitorjem in turistom pred prebivalci mesta. Novogradnje so samo še luksuzna stanovanja in hoteli. O izključevanju in ekonomskemu nasilju MOL nad prebivalstvom jasno govori npr. zgodba Akademskega kolegija, do nedavnega najcenejšega študentskega doma v Ljubljani, namenjenega socialno najšibkejšim. Čeprav so se stanovanjske razmere skozi čas le slabšale, je leta 2019 MOL nameravala prebivalce iz Akademskega Kolegija eviktirati in objekt spremeniti v donosnejši hostel. Študentje so se takrat že soočali s pomanjkanjem bivališč in mnogi so bili prisiljeni plačevati turistične takse za bivanje v hostlih. Z uporom so to začasno preprečili - za dve leti - vendar pod pogojem, da se je najemnina občutno zvišala. Afera je sprožila velik in glasen družbeni odziv, gibanje za pravičnejšo stanovanjsko politiko. Evikcija Akademskega kolegija ostaja del programa MOL za EPK.
Namesto da bi MOL vlagala v nujno potrebno infrastrukturo, ta uporablja kulturo za ustvarjanje fasad v turističnem zabaviščnem parku. Novi centri, ki jih MOL gradi in vzpostavlja v tem trenutku, kot je npr. Cukrarna, so mnogi akterji in strokovnjaki zavrnili, saj so glede na potrebe kulturne in umetniške produkcije v mestu zastavljeni vsebinsko nesmiselno, centralizirano, monopolistično in popolnoma predimenzionirano. Po vsem tem je jasno, da MOL svoje politike ne usmerja glede na to, kaj mesto potrebuje in ne naslavlja potreb prebivalcev in prebivalk. Župan dela za fantazije in dobre posle svojih pajdašev in iz lastnih revanšističnih vzgibov.
Poudarjate, da "... program izriše sofisticirano strukturo za spodbujanje dialoga z zainteresiranimi s področja umetnosti in kulture v okviru EPK, vendar ni jasno, v kolikšni meri je bila ta struktura uporabljena pri pripravi programa". Večina razočaranj nad zgoraj omenjenimi primeri je privrela na površje ob enem od takšnih poskusov spodbujanja dialoga, in sicer na "javni tribuni" v organizaciji MOL, kjer je ta poskusila organizirati dialog z akterji s področja kulture in umetnosti. Mnogi so namreč bili osebno prizadeti zaradi teh izkušenj, prav tako pa so bile izražene številne frustracije glede postopkov priprave projekta EPK, in jasno je bilo, da organizatorji tribune niso bili pripravljeni na takšen scenarij. Pravi odprt, pregleden in konstruktiven dialog, ki naj bi se namreč dogajal ves ta čas, je bil končno uresničen, četudi le za kratek čas in samo enkrat. Dogodek je sicer posnet, nekaj dni kasneje pa se je razkrilo, da je akutna odsotnost medijev na takem dogodku, pomembnem predvsem zaradi odprtega in iskrenega dialoga med MOL in vsemi zainteresiranimi (vsaj s strani slednjih), pa je bila dobro preračunan ukrep, saj je omogočil, da je bila napeta izmenjava mnenj uporabljena izključno mojstrsko urejena v kratek promocijski posnetek za MOL.
Zamisel za ta dogodek je verjetno navdihnila javna tribuna, ki smo jo leta 2019 ponudili MOL, strokovnjakom na različnih področjih in zainteresirani javnosti, s katero naj bi presegli razhajanja in oblikovali skupno prihodnost Roga in mesta. MOL se je odločila, da bo povabilo prezrla, potem ko smo zavrnili njihovo ponudbo dialoga za zaprtimi vrati - taktika, na katero smo nasedli leta 2016, ko so po pogovorih le-te uporabili za svojo različico izrečenega. Leta 2019 smo ponudbo predložili takoj, ko smo opazili, da je MOL objavila razpise za izvajalce gradbenih del, še preden se nam je sodno varstvo končalo in nato na eno od sten tovarniških prostorov postavila gradbišče. Čeprav smo se želeli izogniti scenariju iz leta 2016, je njihova zaskrbljenost zaradi kakršne koli javne ali strokovne kritike privedla do njihove odsotnosti. Tribuna torej morda načeloma ni bila povsem uspešna, vendar smo od javnosti in strokovnjakov raznih panog dobili izredno podporo za naše prizadevanje in trud.
V programu je predvideno uničenje Avtonomne Tovarne Rog, enega največjih kulturnih središč v mestu, ki so ga prebivalci ustvarili od spodaj navzgor in kjer že 14 let deluje samonikla skupnost ustvarjalcev in ustvarjalk; kot taka je pristen odraz potreb in ustvarjalnih procesov prebivalcev in prebivalk mesta. Res pa je, da ne ustrezamo viziji zabavljaške turbo-kapitalistične in elitistične kulturne produkcije, kot si jo zamišlja naš župan. Čeprav nas je tribuna MOL posebej zadevala in nismo bili povabljeni (kljub temu smo se je udeležili), lahko priznamo, da ste v vašem poročilu izrazili svojo "... [močno spodbudo], da se konflikt med občino in skupnostjo Rog reši z odprtim in konstruktivnim dialogom.. “ šele kasneje in tako občini takrat še niste namignili v pravo smer. Glede na to pa bi utegnilo biti presenečenje, da sta kmalu po vašem poročilu dva od osmih bivših uporabnikov Roga, ki jih je MOL sicer že tožila leta 2016 in katerim jim je nato sodišče naložilo, naj izpraznita Rog, ostaneta zunaj njega in plačata na tisoče evrov sodnih stroškov, spet prejela tožbi na osnovi izmišljenih razlogov. MOL je vedela, da bo tožba povzročila le pravno nadlegovanje, stres in dodatne pravne stroške, dokler obtožena ne bosta dobila primera, vendar si MOL to lahko privošči, mi pa ne. Poleg tega pa sta župan in njegov odvetnik med zaslišanji večkrat navajala laži o tem, kar sta domnevno videla v Rogu, o tem, da inšpektorji nimajo dostopa do prostorov za opravljanje svojega dela, da so bili prostori privatizirani itd.
Dialog, s katerim se hvalijo v prezentacijah na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih odrih, dejansko ne obstaja, saj jim ni v interesu. Edini načrt, ki ga predvidevajo v tem odnosu, je deložacija naše skupnosti in destrukcija množice ustvarjalnih procesov in bogastva različnih dejavnosti. To je evidentno že iz odsotnosti resničnega dialoga - tudi po poskusih z naše strani - kakor tudi iz nasilnih intervencij MOL v prostor AT ROG: s poskusom pričetka rušilnih del ob treh ponoči brez ustrezno zavarovanega območja, z najeto tolpo varnostnikov z neonacisti v njihovih vrstah, ki so ljudi pretepali, s sodnimi postopki in finančnim izčrpavanjem že tako ekonomsko povsem prekariziranih, zdaj nekdanjih uporabnikov AT Rog, z grožnjami odškodninskih tožb, javnim blatenjem in lažmi župana in njegovih zaposlenih, uperjenim proti uporabnikom in uporabnicam Avtonomne Tovarne Rog.
O pomenu sedanje AT Rog za mesto govori tudi dejstvo, da je tudi sama strokovna skupina, ki pripravlja kandidaturo za EPK Ljubljana, razdvojena glede ustreznosti Molovega projekta novega Centra Rog in vsebin za kandidaturo. Mnogi se zavedajo, da bo kakršenkoli poskus uničenja AT Rog povzročil konflikt in bo negativno vplival na kulturno-umetniško sceno v mestu. V zadevi AT Rog gre za osebno zamero, revanšizem in trmoglavljenje župana Jankovića in njegovega projektanta Grilca, ki žal vztrajata, da uničenje AT Rog ostaja del programskih vsebin kandidature EPK Ljubljana. Številni, ki so doslej nasprotovali ali sprožali vprašanja, so bili odpuščeni iz ekipe EPK.
Predlagate, naj mesto kritično ocenjuje izkušnje, pridobljene s takšnimi naslovi, kot je Zelena prestolnica EU 2016. Ena od takih lekcij bi lahko izhajala iz razmisleka o njihovi odločitvi, da cele skupnosti vrtičkarjev po mestu vržejo s parcel, da bi institucionalizirali to kulturo, nakar se jih je le nekaj vrnilo v novo postavljene pogoje. Izbrisali so celotne dele samoniklih vozlišč življenja. Ta izguba pa je v njihovem delovanju popolnoma prezrta in dodatno vzbuja dvom o njihovi pripravljenosti, da se učijo iz preteklih neuspehov. Namesto tega biti "zelen" še naprej pomeni pripisovati si zasluge za delo novega gibanja mladih za podnebno pravičnost, hkrati pa višati cene javnega prevoza, omejiti dostop do odlaganja odpadkov itd.
Pomembno je, da zaključimo z vašim opažanjem, da ".. ni jasno, kakšne posebne koristi bi lahko prineslo EPK v smislu, da bi mesto lahko uresničilo zastavljene cilje in tako spodbudilo že obstoječe projekte in pobude." Nam je zelo jasno. Ta zelo cenjen mednarodni žig odobritve v obliki EPK bi upravičil sprevrženost koncepta solidarnosti. Za številne prebivalce Ljubljane bo to še en korak v vrsti poniževanja, teptanja, ignoriranja, laganja in kraje, tokrat ne samo s strani lokalnega avtoritarnega župana, temveč tudi z ravni EU. Posledično bo MOL za primer Roga poskušala oblikovati širšo podporo za nasilno izselitev kopice kljubovalcev (to je skupnost več kot 200 umetnikov, aktivistov, športnih skupin, izvajalci itd.), ki naj bi ogrožali uresničitev veličastne "nove ustvarjalne duše" mesta, in - s tem, da je to (vsaj denarno gledano) eden osrednjih projektov EPK - ta želeni naslov in vse njegove obljube za mesto.
Enkrat boste tu in nadzirati boste morali tudi številna mesta. Mi pa tu živimo in nam je za svoje mesto, sosede in življenje v njem zelo mar. Naš cilj ni, da bi mestu odvzeli dodaten vir financiranja, od katerega bi lahko imeli mnogi korist, nenazadnje tudi po nenadni krizi COVID in posledično socialni, ki je na obzorju. Skrbi nas, da bodo s bodo ljudje na oblasti izneverili procesu, ki je resda lahko obetaven pri zagotavljanju novih, celovitih priložnosti za našo kulturno, socialno, ekonomsko in okoljsko blaginjo, ter ga izkoristili v nepopravljivo škodo.
Za konec bi, ob izposoji vaših besed, zagotovo "... ponudbo okrepilo, če bi [vi pokazali], kako bodo [vaše] ugotovitve uporabljene za zagotovitev pozitivnih dolgoročnih kulturnih, družbenih in ekonomskih učinkov [pri obdarovanju z naslovom] EPK. "
Ne želimo si, da bi bilo naše mesto naslednje v vrsti Wroclawa, Corka, Liverpoola, Turku, da omenimo le nekaj, katerih obris se je na mnogo nezasluženih načinov spremenil.
Srečno,
Avtonomna tovarna Rog
