Infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je opozorila, da mora biti kakršnokoli sproščanje protikoronskih ukrepov zelo previdno. Epidemiološka situacija po njeni oceni namreč ni dobra, potek epidemije, ki je že za več tednov obstal na platoju, pa se lahko v vsakem trenutku poslabša.
Beovićeva je v današnji izjavi za medije med drugim komentirala visok delež pozitivnih testov na okužbo z novim koronavirusom, ki je v torek znašal skoraj 34 odstotkov. To gre po eni strani pripisati temu, da se epidemija covida-19 v Sloveniji še ne umirja, ampak »smo na platoju, na katerem smo že skoraj tri tedne«, tudi pri številu sprejemov v bolnišnico stojimo nekje na mestu, je pojasnila.
O konkretnih predlogih, ki jih bo svetovalna skupina glede morebitnega sproščanja oz. prilagajanja protikoronskih ukrepov predlagala vladi, Beovićeva danes ni želela govoriti. »Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja. Če pa se vlada odloči za odpiranje nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem, pa je to seveda možno narediti,« je dejala.
Kot je pojasnila, so to dejavnosti, ki se jih da organizirati tako, da ljudje niso pretesno skupaj. Izpostavila je trgovine, ki so glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi. Skrbijo pa jih predvsem stiki in prenos okužbe med zaposlenimi.
Zdravniška stroka bi bila pri sproščanju »zelo zelo previdna«. »Gibljemo se na platoju, ki po eni strani pomeni možnost, da se lahko obrne na boljše, po drugi strani pa v kateremkoli trenutku navzgor. Kakršnokoli sproščanje mora biti res previdno in tisti, ki jih bo to sproščanje doletelo, se morajo tega zelo zavedati, da se ne bi zgodila kakšna katastrofa za božično-novoletne praznike,« je opozorila.
Včeraj umrlo 57 bolnikov
Včeraj je bilo hospitaliziranih 1285 bolnikov, od tega 199 na intenzivni negi. V domačo oskrbo so odpustili 88 oseb, umrlo pa je 57 bolnikov s covidom-19 oziroma dva več kot dan prej. Število smrti bolnikov s covidom-19 je bilo v torek tako drugo največje v posameznem dnevu doslej. Več jih je bilo le 23. novembra, ko je umrlo 59 covidnih bolnikov.
V torek so v bolnišnicah zdravili 14 bolnikov s covidom-19 manj kot v ponedeljek. Tudi na intenzivni negi je bilo v torek manj bolnikov s covidom-19, in sicer 11 manj.
Vladni govorec Jelko Kacin je na današnji tiskovni konferenci za vnovični visok odstotek okužb našel razlago v vse pogostejši uporabi hitrih testov, »ki niso dovolj zanesljivi. Zato je pozitiven rezultat na hitrih testih treba potrditi še na z dodatnim PCR testom. Zato je delež oziroma učinkovitost testiranja postala večja in imamo bolj realne podatke, koliko je okuženih med nami«. Navedel je tudi nekaj najhujših novih žarišč. Med njimi so Krško (97 okužb), Slovenska Bistrica (73), Novo mesto (77), Koper (66), Idrija (56), Velenje (55), Brežice (37), Trebnje (32), Ilirska Bistrica (32), Šentjur (30). Omenjena žarišča najbolj izstopajo. V Ljubljani je bilo medtem 219 okužb, v Mariboru pa kar 165.
Največ okužb najverjetneje zopet na delovnih mestih
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je povedala, da v statističnih regijah v Sloveniji ni bistvenih sprememb. Največji upad okužb je uspel na Gorenjskem. Ostale regije so na platoju, ali pa število okužb še povečujejo. Beležimo velik delež okužb v starostni skupini nad 85 let, kar ustreza podatkom okužb v domovih starejših občanov (DSO), in med delovno aktivno populacijo staro med 35 let in 54 let.
Ker se je v DSO pričelo hitro testiranje, gre tam v naslednjih dneh po njenih pojasnilih pričakovati novo povečanje števila odkritih okužb.
Analiza deležev potrjenih okužb v obdobju med 23. 11. in 28. 11. je znova pokazala, da se okužbe najverjetneje najbolj pogosto širijo na delovnih mestih (25,65 odstotka), sledijo okužbe znotraj družine oziroma gospodinjstva (23,44 odstotka) in v DSO in v socialno-varstvenih zavodih (14,18 odstotka). Zasebna druženja znašajo samo 2,37 odstotka okužb in trgovine 2,15 odstotka okužb. Veliko število okužb ostaja neznanega izvora.
Čakš Jagrova je ob tem dodala, da je pomembno, da vsak posameznik, »kljub vsem spodbudam, ki jih na delovnih mestih dajemo zaposlenim«, tisti, ki ukrepe vzame resno in jih pravilno izvaja. »Le tako bodo ta prizadevanja dosegla kakšen učinek,« je še dodala. »Ljudje še naprej priznavajo, da na delovnih mestih ne nosijo mask, ne držijo distance ali da se na trenutke sprostijo preveč, kot bi okolje dovoljevalo.«
Nizek padec okužb v Sloveniji
Čakš Jagrova je povedala, da imamo v Evropi trenutno prek 18 milijonov primerov okužb. Številu okužb je veliko prispevala Rusija, medtem ko je število smrti največje v Veliki Britaniji. Epidemiološko stanje se je precej izboljšalo v kar 20 državah EU. Največji upad števila pozitivnih v primerjavi obdobja od 25. 11. do 1. 12. s tednom pred tem beleži Francija (49,3 odstotka), povprečje EU je pri 18,9 odstotka, v Sloveniji pa je padec izredno nizek z 1,9 odstotka. Odstotek okužb se medtem povečuje v baltskih državah in na Madžarskem, kjer so v primerjavi omenjenih obdobij zabeležili kar 34,1 odstotka več okužb.
Ob tem je pojasnila, da evropske analize, kaj je ponekod pripomoglo k upadu okužb, ni. Dodala je, da so evropske države sprejele zelo podobne ukrepe, zato je težko govoriti, kaj je razlog za različen uspeh od države do države. Je pa znova izpostavila, da mora vsak posameznik upoštevati ukrepe.
Ko dobiš okužbo v dom, jo težko rešiš sam
Direktorica družbe DEOS Irena Vincek ocenjuje, da je v domove starejših občanov okužba jeseni vstopala, ko so stanovalci hodili v bolnišnice in se v domove vračali okuženi. Zato se ji zdijo sive cone, kjer so stanovalci lahko bolj izolirani od ostalih, zelo pomembne. Drugi prenos je bil s stiki s svojci oziroma obiski ali izhodi. Zato se ji zdi sicer neprijeten ukrep omejitve fizičnih stikov zelo pomemben, stiki pa naj se ohranjajo prek videoklicev. Tretji vir okužb pa so zaposleni, pri čemer pomagajo hitri testi. Slednji omogočajo odkriti okužene zaposlene, ki ne kažejo znakov.
»Kljub vsem ukrepom, se virusu ne bomo izognili, ker je to pretežko,« je pojasnila. Ključno je biti pripravljen na hitro ukrepanje.« Kot prednost za doseganje tega cilja pa vidi v povezanosti različnih strok in vseh drugih deležnikov, vključno z ministrstvi. »Ko dobiš okužbo v dom, jo težko rešiš sam. Okužijo se ti zaposleni in potrebuješ pomoč tudi od zunaj.
Kdo sme na Hrvaško?
Predstavnik ministrstva za notranje zadeve Borut Jakopin je povedal, da je vstop na Hrvaško od včeraj možen zgolj še z negativnim PCR testom, ki ni starejši od 48 ur. Vstopijo lahko tudi osebe, ki imajo možnost samoosamitve in to izvajajo do prejema negativnega PCR testa, ki so ga izvedli na območju Hrvaške.
Tudi v hrvaškem primeru pa obstajajo izjeme. Med te sodijo delavci in samozaposleni v ključnih dejavnostih, obmejni, napoteni delavci, sezonski delavci lahko na Hrvaško vstopajo pod pogojem, da tam ne bivajo in se čez mejo vračajo v roku 12 ur. Podobno velja za učence, dijake, študente, stažiste oziroma tiste, ki so na Hrvaškem v dnevnem izobraževanju. Tudi oni se morajo čez mejo vrniti v roku 12 ur.
Poleg njih testa ne potrebujejo še pomorščaki, vozniki v sektorju mednarodnega prometa in prevoznih storitvah. Za te čas ni omejen. Enako čas ni omejen za diplomate, vojake, policiste, pripadnike civilne zaščite in humanitarne delavce, ki opravljajo svoje dejavnosti na Hrvaškem. Možen je tudi tranzit, ki mora biti opravljen v roku 12 ur. Možen je tudi vstop iz nujnih družinskih ali poslovnih razlogov, vključno z novinarsko dejavnostjo. Tudi v tem primeru ni časovne omejitve. Vstopajo pa lahko tudi pacienti zaradi neodložljivih zdravstvenih razlogov.
