Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani zmanjšal za 2,6 odstotka, v prvih devetih mesecih skupaj pa za šest odstotkov, je danes sporočil državni statistični urad (Surs). BDP je po visokem upadu v drugem četrtletju, ki je znašal 9,8 odstotka, v tretjem trimesečju porasel za 12,4 odstotka, kar je več kot v EU, kjer je v povprečju dosegel 11,6-odstotno rast. Po desezioniranih podatkih je BDP v Sloveniji na letni ravni upadel za 2,9 odstotka, v EU pa v povprečju za 4,3 odstotka.
Upad potrošnje gospodinjstev se je zaustavil
Na statističnem uradu so ugotovili, da se je domače trošenje v tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšalo za pet odstotkov. Potrošnja gospodinjstev je bila nižja za 0,9 odstotka, kar je manj kot v prvih dveh četrtletjih; v prvem je bilo zmanjšanje 6,3-odstotno, v drugem četrtletju pa 17,4-odstotno. Končna potrošnja gospodinjstev se je zmanjšala za šest odstotkov. K znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo, izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje pa je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 odstotka.
Potrošnja države se je na letni ravni zvišala za 1,4 odstotka, bruto investicije pa so bile nižje skoraj za petino (19,6 odstotka). Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,8 odstotka, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje investiranja v stroje in opremo, medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo za 2,7 odstotka.
Izvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zmanjšal za 9,5 odstotka. Od tega se je izvoz blaga znižal za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka. Še bolj kot izvoz se je zmanjšal uvoz, ki je bil nižji za 13,1 odstotka. Uvoz blaga je upadel za 11,2 odstotka, uvoz storitev pa za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.
Skupno je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.034.564 oseb, kar je za 19.237 oseb ali 1,8 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Zaposlenost je najbolj upadla v zaposlovalnih dejavnostih in v industriji..
BS: Sledil bo nov padec, ki pa ne bo tako visok
Gospodarska rast se je po sprostitvi omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa v tretjem letošnjem četrtletju po pričakovanjih močno povišala, so zapisali v Banki Slovenije (BS). Izboljšanje razmer med junijem in septembrom je beležila velika večina dejavnosti, pri čemer pa so bile med njimi velike razlike. Razmere so bile še zlasti ugodne v gradbeništvu, kar na Banki Slovenije poleg okrepljene gradnje stanovanjskih stavb povezujejo predvsem z večjo investicijsko aktivnostjo države pri gradnjah inženirskih objektov.
Z normalizacijo razmer v dobavnih verigah in okrepljenim tujim povpraševanjem so se razmere precej izboljšale tudi v industriji, kjer je dobra tretjina dejavnosti celo presegla lanske ravni proizvodnje. Med pomembnejšimi dejavnostmi so se z globokim padcem soočali le še v proizvodnji kovin. Zaradi rasti domače zasebne potrošnje so lansko raven presegli tudi prihodki v trgovini (brez upoštevanja prodaje goriv). Po pričakovanjih so razmere ostale najtežje v storitvenih dejavnostih in turizmu.
Ob spodbudnih rezultatih pa na Banki Slovenije opozarjajo, da bo Slovenija zaradi ponovne zaustavitve javnega življenja in zaprtja precejšnjega dela gospodarstva v zadnjem letošnjem četrtletju ponovno beležila upad gospodarske rasti. Vendar pa bo ta po njihovi oceni manjši kot v drugem četrtletju.
Razmere se z novim valom epidemije zaostrujejo zlasti v storitvah, za katere v Banki Slovenije ocenjujejo, da obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Na drugi strani so podjetja v predelovalnih dejavnostih tudi novembra izražala optimizem. Na centralni banki ga povezujejo z ohranjanjem dobavnih verig, boljšo pripravljenostjo na poslovanje v epidemiji in močnejšim tujim povpraševanjem kot v prvem valu, za kar gre zasluga obnovljeni rasti Kitajske in spodbudnih gospodarskih podatkov za ZDA.
Umar: BDP okreval bolj od pričakovanj
Realni BDP je v tretjem četrtletju okreval bolj, kot so pričakovali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). K nižjemu medletnemu upadu aktivnosti (ta je v drugem četrtletju znašal kar 13 odstotkov, v tretjem pa 2,9 odstotka) je po oceni Umar prispevalo predvsem hitro okrevanje aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih. Storitvene dejavnosti, povezane z domačo potrošnjo in turizmom so prav tako povečale obseg aktivnosti, vendar so zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov in močnega upada prihoda tujih turistov okrevale počasneje. Sproščanje omejitvenih ukrepov je vplivalo tudi na rast potrošnje gospodinjstev, ki pa je zaradi visoke ravni varčevanja medletno ostala malenkost nižja kot v enakem obdobju lani.
Na Umarju v zadnjem četrtletju pričakujejo ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti, ki pa naj bi bil manjši kot spomladi. »Posledice epidemije bodo v zadnjem četrtletju osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, ki so vključene v mednarodno menjavo. Za zdaj kaže, da bo upad v večini segmentov manjši kot spomladi, k čemu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novi realnosti, enak ali večji upad pa je pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah,« je povedala direktorica urada Maja Bednaš, in dodala, da bo Umar v naslednjih dveh tednih ocenil uresničevanje jesenske napovedi in še pred koncem leta, če bo treba, pripravil zimsko napoved.
GZS: Četrtletni rezultati BDP pozitivno presenečenje
Objava o gibanju BDP v tretjem četrtletju je pozitivno presenetila tudi analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Ocenjevali smo, da bo padec višji. Ključno je bilo hitro in močno okrevanje domačega povpraševanja, ki je izviralo iz zapoznele rasti potrošnje prebivalstva kot tudi koriščenja turističnih bonov,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Trenutne razmere v industriji so po njegovi oceni dobre, še posebno v sektorjih, kjer so ukrepi prvega zajezitvenega vala epidemije vplivali na velik padec v realizaciji. Ti sektorji, kot sta denimo kovinska industrija in avtomobilska veriga, se zdaj krepijo, tudi zaradi pozitivnega posrednega vpliva večjega evropskega izvoza v Azijo.
Tudi GZS v zadnjem četrtletju pričakuje padec aktivnosti in ohranja oceno o 6,5-odstotnem padcu BDP v letošnjem letu. »December je ključen mesec za potrošnjo, zato bo končna dinamika BDP zelo odvisna od uvedbe ali sprostitve zajezitvenih ukrepov. Če bi se določene ključne omejitve sprostile, bi se medletni padec lahko znižal na tri odstotke, če bi se uveljavile nekatere dodatne omejitve, pa bi se medletni padec približal 10 odstotkom,« je povedal Ivanc.
Gospodarsko ministrstvo: Ključna ohranitev industrije
Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da smo z interventnimi ukrepi uspeli obvarovati številna delovna mesta. Še pomembneje pa je, da smo z odgovornim ravnanjem v pogonu ohranili industrijo.
Zaradi zajezitvenih ukrepov in negotovosti v mednarodnem okolju so, kot so povedali, pred izzivom tako izvozne kot uvozne aktivnosti ter investicijske odločitve. »Z vsemi ukrepi želimo spodbuditi državno potrošnjo, z dodatnimi evropskimi sredstvi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost pa predvsem spodbuditi investicijska vlaganja tako z nepovratnimi kot povratnimi sredstvi ter decentralizirati investicijske odločitve tudi v deprivilegiranih območjih,« so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo.
