Ko se čez mejo, razen izjemoma, ni hodilo. Ko se je z one strani meje švercalo tisto blago, ki se ga pri nas ni dalo dobiti ali pa je bilo strašansko slab približek originala. Tudi danes se čez mejo ne hodi. Klinc, danes je težko priti že čez občinsko mejo. Danes se čez mejo spet lahko šverca tiste stvari, ki se jih pri nas ne more kupiti, ker se je vlada odločila, da se bo proti virusu borila s prepovedjo nakupa šraufov, čevljev in gat. Ne samo da je zaprla specializirane trgovine, celo trgovinam, v katerih so tovrstni artikli le del ponudbe, je naročila, da police z, no ja, šraufi, čevlji in gatami ustrezno zavarujejo pred kupci. Ker korona, to je menda znano, najbolj preži prav s polic s tovrstno robo. Res je tviter predsednik vlade neukim kritikom te domišljene poteze pojasnil, da so to naredili zato, da bi zaščitili konkurenco, ki jo je ta ista vlada z zaporo spravila že skoraj na kant, a tudi njegovo prepričevanje ima majhno luknjo. Petrolovim trgovinam, katerih delni lastnik je tudi njegov minister Vizjak, niso prepovedali prodajati stvari, s katerimi predstavljajo nelojalno konkurenco specializiranim trgovinam z orodjem. Nak, na Petrolu je še vedno mogoče kupiti vse iz ponudbe…
Torej, milostno je vlada ta teden dovolila tistim iz obmejnih občin, da skočijo po nakupih v Italijo, Avstrijo, Madžarsko ali na Hrvaško, če jim je trgovina tam bliže. A kot je hitro pojasnil koronski govorec vlade Jelko Kacin, »v sosednjo državo sicer ni mogoče iti po nakupih stvari, ki jih zaradi zaprtih trgovin v Sloveniji ni mogoče dobiti, kot so elektrotehnika, čevlji in oblačila«. Tako, vidite, lahko država zavrti kolo zgodovine nazaj. V preteklost. Zaprti muzeji – tudi Muzej tihotapstva na Rafutu – niso več ovira, vlada zdaj omogoča realistični potop v čase mehkega socializma. Adrenalinsko dogodivščino šverca kavbojk. Vem, da obstajata splet in celotna paleta trgovin, a tam je edini adrenalinski občutek povezan s sumljivimi trgovci in možnostjo zlorabe kreditne kartice. Tu, na menda odprti schengenski meji, pa dobite celotno dogodivščino s policisti in hitrim bitjem srca vred. Najprej strah, ali bo oseba za masko verjela, da ste bili v tujini le dve uri, nato strah, ali bo opazila vaše nove kavbojke. Ker z njimi ni zajebancije. Kot pravijo izkušeni cariniki iz preteklosti: človeku se na obrazu vidi, ko kaj skriva. Premagati uniformiranega čuvaja slovenskega trga tehničnega blaga tam, na njegovem igrišču, na – menda odprti – meji, to je poseben užitek. To je treba priznati naši vladi v teh težkih časih: ponuja nam zabavo, čeprav jo zmeraj zelo dobro skrije v odloke.
