Neža Račečič je dijakinja drugega letnika Gimnazije Novo mesto. Medtem ko so srednješolci že vajeni šole na daljavo, saj so se tako šolali vso pomlad, je pri svojih dveh mlajših bratih že spomladi spoznala, kako ogromen izziv je to za osnovnošolce, njihove starše in učitelje. »Takrat sem naivno upala, da bo covid do jeseni že izginil. A spet smo tu. Šolanje na daljavo spet teče. Zato sem se odločila, da bom glede tega nekaj storila,« pravi simpatična, zgovorna dijakinja.
»Veliko staršev ne zna ali pa ne more pomagati, ker imajo tudi veliko svojega dela. Pa tudi učitelji ne morejo poučevati tako kakovostno kot v šoli. Tako sem začela razmišljati, kako bi lahko pomagala, morda v obliki nekakšnih inštrukcij na daljavo,« pove. V petek, 6. novembra, je poslala sporočilo novomeškim gimnazijcem, ki so vključeni v skupino prostovoljcev na šoli. »Napisala sem, da pri šolanju na daljavo vidim problem za osnovne šole, in vprašala, ali bi bil kdo pripravljen pomagati.«
Še isti večer se ji je javilo dvajset dijakov in dijakinj. Ves konec tedna so nato prek platforme zoom razpravljali, kako bi zadevo sploh izpeljali. Dogovorili so se, da bodo kontaktirali kar svoje bivše osnovne šole, pisali učiteljem, zadevo so objavili tudi na družbenih omrežjih. Število prostovoljcev je začelo hitro rasti, vsak je k akciji povabil še kakšnega prijatelja, v treh dneh jih je bilo že kakih trideset.
Pomagajo 50 učencem
»Dva dni po objavi na družbenih omrežjih smo dobili prve prošnje. Trenutno pomagamo okoli 50 učencem z desetih dolenjskih osnovnih šol, nekaj učencev je tudi iz Kopra, Domžal in drugih krajev. Gre bodisi za enkratno bodisi kontinuirano pomoč.« Na eni od dolenjskih osnovnih šol, denimo, imajo skupino petošolcev, ki jim ne gre angleščina. Tako lahko delajo s skupino šestih otrok hkrati. Večinoma pa gre za individualno pomoč.
Najpogosteje pomagajo pri matematiki, slovenščini, angleščini, kemiji in fiziki, če je potrebno, pa lahko tudi pri katerem koli drugem predmetu. Največ je učencev od šestega razreda naprej, za učence prve triade, ki še niso računalniško pismeni, pa so pripravili telovadbo in plesne urice, da se otroci vsaj na tak način malo družijo in razmigajo.
Že več kot sto prostovoljcev
Novomeškim gimnazijcem so se pridružili tudi prostovoljci z Gimnazije Bežigrad, novomeške Srednje zdravstvene in kemijske šole pa tudi nekaj dijakov z drugih koncev Slovenije, ki so idejo zasledili na družbenih omrežjih. »Povezali smo se s spletno stranjo razlagamo.si, ki jo soustvarjajo tri fakultete Univerze v Mariboru, od koder se nam je pridružilo še kakih dvajset prostovoljcev. Tako nas je zdaj že okoli 110. Več ko nas je, več šolam lahko pomagamo.«
Prostovoljci imajo za vsak predmet koordinatorja. Vsak učenec ima svojega, običajno stalnega tutorja, predhodno mu pošlje snov ali nalogo, da se lahko pripravi na uro, potem pa delata skupaj. Večinoma se dogovorijo za en termin na teden, lahko pa tudi več, denimo tik pred ocenjevanjem.
Tudi osnovnim šolam v veliko pomoč
»Za zdaj imamo same pozitivne izkušnje. Šole, ki so se odločile za našo pomoč, so zelo zadovoljne, naša pomoč jim pride zelo prav. Učencem pa je všeč, da nismo učitelji in znamo snov podati tudi malo drugače. Všeč jim je, da je pomoč individualna, saj se tako bolj sprostijo. Včasih nekateri potrebujejo zgolj pogovor. So pa vsi naši prostovoljci res prijetni, topli ljudje. Večinoma so to dijaki, ki jim gre v šoli dobro, svoj prosti čas, ki ga je zdaj, ko so odpovedane vse aktivnosti, veliko, pa radi namenijo za kaj koristnega.«
Kot dodaja Neža, bodo pomoč učencem zagotavljali, vse dokler bo interes. »Učenci bodo še vedno potrebovali pomoč, tudi ko se bodo vrnili v šole, prostovoljcev pa bo tudi vedno dovolj,« še dodaja. Dijake prostovoljce najdete na facebook profilu Dijaki za osnovnošolce.
