Star 60 let je umrl legendarni argentinski nogometaš Diego Maradona. Na začetku meseca je bil operiran na možganih, poročali smo, da se mu je stanje nato izboljšalo, zaradi zdravstvenih težav v zadnjih tednih pa je nazadnje okreval v domači oskrbi. Med številnimi dosežki, ki bodo ostali v spominu, je najbolj ključen prav gotovo tisti iz leta 1986, ko je fantastični Diego Argentino popeljal do zmage na svetovnem prvenstvu v Mehiki in postal del nogometne mitologije. Za vedno bo zapisan kot eden največjih, a tudi eden najbolj kontroverznih. Tako na svoji športni kot življenjski poti je namreč vselej razdvajal ljudi, o čemer zelo povedno priča dogajanje v četrtfinalu proti Angliji, ko je za zmago z 2:1 dosegel dva zadetka. Prvega, ko se je z levo roko dotaknil žoge na poti v gol, česar sodnik ni opazil. Po tekmi je Maradona dejal, da je bil gol dosežen delno z njegovo roko, delno z roko boga. Od takrat naprej nogomet pozna izraz »božja roka«. Se je pa Argentinec, kot da bi slutil, da ga bodo nekateri zaradi tega označili za goljufa, nogometnemu svetu oddolžil z najlepšim zadetkom preteklega stoletja. In to vsega štiri minute kasneje, ko je sprva na sredini igrišča v značilnem slogu švignil mimo dveh igralcev in nato žogo mimo preostalih Angležev sam odpeljal v mrežo. Argentina je v finalu tistega mundiala premagala Zahodno Nemčijo s 3:2, Diego pa je bil imenovan za najkoristnejšega igralca prvenstva.
Maradona je bil velika osebnost. Fenomenalen, a tudi tragičen. Po eni strani je navduševal z nogometom, po drugi strani pa je tekom kariere in pozneje naslovnice polnil zaradi drog, kontroverznih izjav in raznoraznih škandalov. Lani je pod kožo čudežnega dečka iz Buenos Airesa v zadnjem delu trilogije o temnih plateh slave zlezel režiser Asif Kapadia. »Prevzeli so me njegov značaj, talent, iskrenost, strast, humor in ranljivost. Fascinirala me je njegova pot, bil je vodja, ki je svoja moštva ponesel na sam vrh, a njegova kariera je bila tudi polna padcev. Maradona ima dve plati. Lahko je očarljiv, a pokazati zna tudi drugačen obraz. Je človek ulice, prihaja iz surovega okolja. Potrebuje nekaj, proti čemur se lahko bori. To je njegova motivacija. Ko že misliš, da je z njim konec, se spet postavi na noge. Zgodba Diega Maradone je zgodba o smrti in ponovnem vstajenju.« V dokumentarcu smo videli njegove različne obraze. Obraz upornika, junaka, prevaranta in nogometnega boga.
Neuspešen v Barceloni, bog v Neaplju
Maradona je bil rojen konec oktobra leta 1960 v Lanusu na obrobju argentinske prestolnice Buenos Aires, kjer je kot peti od osmih otrok od malih nog kazal znake genialnosti. Kot desetletni žogobrcač je v mladinskih kategorijah ekipi Los Cebollitas pomagal nanizati neverjetnih 136 zaporednih zmag. Zaradi nogometnih vragolij je bil nagrajen z debijem v prvi članski ekipi še preden je dopolnil 16 let. Pri 16 letih je nato kot najmlajši v zgodovini debitiral tudi za reprezentanco Argentine. Leta 1977 je na prijateljski tekmi z Madžarsko vstopil v drugem polčasu. Kot zamenjava je navdušil na sloviti La Bomboneri, stadionu ekipe Boca Juniors, v dresu katere je štiri leta kasneje odigral eno sezono. Proti River Plateju je svojemu takratnem klubu z izjemnim zadetkom v finalu pomagal priboriti naslov prvaka. Evropa ga je seveda opazila, leta 1982 je za takrat rekordnih pet milijonov evrov in pol podpisal za Barcelono. V treh letih se ni znašel najbolje, v veliki meri je temu botroval tudi grd zlom gležnja, potem ko ga je v sezoni po prihodu pokosil ''mesar iz Bilbaa'' Andoni Goikoetxea.
A povsem drugače je bilo, ko je leta 1984 za sedem milijonov evrov pripotoval v Neapelj. Italijanski klub, ki je do takrat deloval v senci velike trojice Juventus, Milan in Inter, je Diego v vsega treh sezonah popeljal do prvega naslova v serie A, leta 1990 pa do drugega. Leta 2005, ko se je Maradona po 14 letih vrnil na San Paolo, so navijači Napolija ponoreli od veselja. Argentinec je za italijanski klub igral sedem let, a je v tem kratkem času v mestu pridobil status božanstva. V sinje modrem dresu je sicer osvojil še italijanski pokal in naslov evropskih klubskih prvakov. Njegovo desetico so upokojili leta 2000, si ga bodo pa prebivalci največjega mesta na jugu Italije zapomnili tudi po kokainskih zabavah. Ob odhodu iz kluba leta 1991 si je zaradi svojih nelepih razvad prislužil 15-mesečni supenz. Tri leta kasneje pa so ga napodili še s svetovnega prvenstva v Ameriki, potem ko je bil pozitiven na efedrin. Od takrat je vse več težav imel tudi v zasebnem življenju, leta 2004 je pristal v bolnišnici zaradi težav s srcem in se kasneje zdravil zaradi debelosti. Zdravstvene težave so mu sledile do konca življenja.
Pred smrtjo sanjal o golu z desno roko
A vse njegove težave in sporne poteze nikakor ne morejo zasenčiti njegovega genija na zelenicah, zaradi česar je za mnoge najmanj eden najboljših nogometašev vseh časov. Svetovna nogometna zveza ga je skupaj s Brazilcem Pelejem leta 2000 razglasila za najboljšega nogometaša 20. stoletja. In če po nekem slučaju niste ljubitelj nogometa in bi radi vedeli, zakaj nogometni svet ljubi Maradono, si morate ogledati zgolj njegovo ogrevanje pred polfinalom Uefinega pokala leta 1989. Gary Lineker, eden tistih Angležev, ki so bili na mundialu v Mehiki, je nedavno dejal, da je to »najbolj izjemno ogrevanje v nogometni zgodovini«. Če je skupina Opus iz Gradca pela V živo je življenje, je bil Maradona v živo definicija nogometa. Ko se je Maradona dotaknil žoge, sta bila nogomet in življenje pač ista stvar.
Na družbenih omrežjih njegovo dediščino opevajo tako rekoč vsi, ki nekaj veljajo v svetu nogometa. Sožalje družini in slovo mu eden za drugim izrekajo klubi in številni zvezdniki. »To je zelo žalosten dan za Argentino in nogomet. Zapustil nas je, vendar ne odhaja. Diego je večen. Spominjam se vseh lepih trenutkov, ki sem jih preživel z njim, njegovi družini in prijateljem pa izrekam sožalje,« se je od Maradone na spletu poslovil rojak Lionel Messi. »Nekoč bova skupaj igrala v nebesih, Diego. Hudo je izgubiti prijatelja,« pa je dejal legendarni Brazilec Pele. Cristiano Ronaldo medtem pravi, da se nogometni svet poslavlja od večnega genija in čarovnika, ki mu ni bilo para. »Odhaja prekmalu, a zapušča brezmejno zapuščino in praznino, ki se je ne bo dalo zapolniti. Počivaj v miru, nikoli ne boš pozabljen.«
Maradona je sicer v svoji bogati nogometni karieri igral za Argentinos Juniors, Boco Juniors, Barcelono, Napoli, Sevillo ter Newell's Old Boys. Kot trener je deloval v Mehiki, Združenih arabskih emiratih in rodni Argentini. Med letoma 2008 in 2010 je bil tudi selektor argentinske reprezentance. Nazadnje je sedel na klopi argentinskega kluba Gimnasia de La Plata. V zadnjih mesecih so ga znova začele pestiti zdravstvene težave. Kmalu po 60. rojstnem dnevu so ga zdravniki morali operirati na možganih zaradi krvnega strdka. Po odpustu iz bolnišnice je bil napoten tudi na zdravljenje od alkoholizma. Le dva tedna kasneje ga je izdalo srce. V zadnjem intervjuju pred smrtjo se je spomnil prvega zadetka proti Angliji. »Sanjam o tem, da bi dosegel še en gol proti Angliji, a tokrat z desno roko,« je dejal za France Football tik pred 60. rojstnim dnevom. Umrl je torej tako, kot je živel. Argentina in nogometni svet žalujeta.
