Aktualna tema je na dogodek pritegnila več kot 1200 udeležencev, predstavnikov različno velikih podjetij, poleg malih in srednjih tudi veliko s.p.-jev. Raznolikost njihovih vprašanj je pokazala, da prihajajo praktično iz vseh industrij, še posebno iz turizma in gostinstva, ki sta trenutno zaradi zaprtja v izjemni krizi.
O finančnih virih ob pravem času
»Očitno smo podjetniki iz pravega testa in smo trenutne razmere sprejeli kot realnost, svojo energijo pa usmerjamo predvsem v rešitve,« je izjemno zanimanje za dogodek komentirala Kristina Kočet Hudrap, ustanoviteljica in direktorica Tiko Pro. »Rešitve so lahko tudi v sodelovanju in današnje srečanje je prav to. Zaradi covida-19 naj sicer ne bi zamaknili objav razpisov, zato je čas za temeljito debato na temo nove finančne perspektive, ki nas čaka v naslednjih sedmih letih, zelo primeren. Podjetnikom zagotovo pridejo prav pojasnila, kje bodo na voljo sredstva v naslednjem letu, kako naj podjetja najdejo zanje najbolj ustrezne razpise, na kaj je treba paziti pri pripravi projekta, pa tudi kako najti motivacijo za izhod iz trenutne situacije.«
Po doseženem zgodovinskem julijskem dogovoru voditeljev držav članic Evropske unije si lahko Slovenija v prihodnjih letih obeta 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike. Dodatno bo lahko koristila tudi do 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.
Zdravstvo, dolgotrajna oskrba in ponovni zagon gospodarstva
Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je na dogodku poudarila, da je epidemija izostrila fokus koriščenja evropskih sredstev na okrevanje in odpornost. »Ključne bodo naložbe v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in ponovni polni zagon gospodarstva. Tako pri načrtovanju koriščenja sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 kot razpoložljivih sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje in odpornost sledimo ključnim ciljem Evropske unije za digitalno in zeleno preobrazbo družbe in gospodarstva,« je povedala. Glede načrtovanja koriščenja kohezijskih sredstev vlada pripravlja tri operativne programe. Prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada.
V obdobju 2021 – 2027 bodo gospodarstvu na voljo razvojna sredstva v okviru različnih ukrepov, ki jih bodo izvajali ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski podjetniški sklad, javna agencija Spirit Slovenija in SID banka. Sredstva bodo namenjena malim in srednjim podjetjem za različne namene, pomembne pa bodo predvsem naložbe v digitalno preobrazbo in zelene projekte. »Zelo pomembno je, da se podjetja povezujete, ne le med seboj, ampak tudi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami,« je dodala.
Decembra jasno, kam bo šel denar Sklada za okrevanje in odpornost
Kirbiš-Rojsova, ki je tudi vodja operativne vladne skupine za usklajevanje in pospeševanje investiranja evropskih sredstev #NGS2, je zbranim predstavila proces priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga morajo pripraviti države članice, da bodo lahko koristile sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost. Kot je povedala, so v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko skupaj z ministrstvi k pripravi načrta pristopili takoj po julijskem dogovoru voditeljev EU glede proračuna.
»Konec avgusta smo vladi predstavili ključna izhodišča za pripravo dokumenta, prvi osnutek načrta z reformami in strukturnimi ukrepi pa je ta potrdila 8. oktobra letos. Za nami so prvi poglobljeni pogovori z Evropsko komisijo. V preteklih tednih smo s procesom priprave dokumenta seznanili vse razvojne regije in njihove deležnike, v teh dneh pa imamo sestanke s socialnimi partnerji in ostalo zainteresirano javnostjo. Odzivi na vključene vsebine so pozitivni. Delo na dokumentu, ki bo eden od pomembnejših za izhod Slovenije iz krize po epidemiji covida-19, se intenzivira. Ne glede na dogajanje na evropskem parketu vlada vlaga vse napore, da na ravni države dokument uskladimo še letos. Pomembno je, da smo pripravljeni in da z izvajanjem ukrepov začnemo takoj, ko bo mogoče,« je poudarila državna sekretarka.
Razpisi gospodarskega ministrstva
Informacijo o programskih dokumentih je dopolnila Sibil Klančar, vodja službe za razvojna sredstva na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je odgovorna za razvoj razvojnih spodbud, predstavila pa je ukrepe in finančne spodbude ministrstva, ki bodo na voljo za slovensko gospodarstvo. Gospodarsko ministrstvo zagotavlja denar za razvojne spodbude, ki jih ponujajo Slovenski podjetniški sklad, Spirit, Slovenski regionalni razvojni sklad, SID banka in STO. Denar za spodbude prihajajo iz kohezijskih skladov in integralnega proračuna. Iz nabora nepovratnih sredstev bo že februarja spet rok za oddajo vlog na razpis za podporo uvajanju novih produktov na področju lesarstva, odprt je Spiritov razpis, ki podpira dva sklopa razvoja trajnostnih poslovnih modelov, še vedno je mogoča podpora udeležbe podjetij na mednarodnih sejmih v tujini, podjetjem pomagajo tudi pri digitalizaciji procesov, vključno s krepitvijo kompetenc zaposlenih.
Za podjetja je zanimiv tudi razpis za krepitev blagovnih znamk, ki ga objavlja Spirit. Na voljo pa je še nekaj denarja na področju energetske in snovne učinkovitosti na področju turizma in gostinstva, ki ga gospodarsko ministrstvo izvaja neposredno. Spirit Slovenija še vedno zbira vloge za javni razpis, ki omogoča razvoj covid izdelkov, v kasnejši fazi pa bodo podprli tudi njihovo produkcijo. Preko Spirita je mogoče zaprositi tudi za povrnitev stroškov v gostinstvu in turizmu, ki jih je povzročilo spomladansko zaprtje.
